Bolezni živčevja so v svetovnem merilu vodilni vzrok invalidnosti in slabe kakovosti življenja ter drugi najpogostejši vzrok smrti (1). Nedavna analiza podatkov, zbranih pod okriljem raziskave globalnega bremena bolezni, poškodb in dejavnikov tveganja iz 2016, je ponudila doslej najbolj celovit uvid v trenutno stanje in oceno deleža bolezenskega bremena, ki ga globalno, po regijah in posameznih državah predstavljajo bolezni živčevja (1). Raziskovalci so pod drobnogled vzeli 15 skupin bolezni: tetanus, meningitis, encefalitis, možgansko kap, rak živčevja, poškodbe možganov, poškodbe hrbtenjače, Alzheimerjevo bolezen in ostale demence, Parkinsonovo bolezen, multiplo sklerozo, amiotrofično lateralno sklerozo, epilepsijo, migreno in tenzijski glavobol, poleg tega pa so dodali kategorijo “preostalo” za druge, redkejše bolezni. Rezultati analize so pokazali absoluten porast pogostosti bolezni živčevja in porast deleža invalidnosti zaradi nevroloških motenj za 15% od 1990 do 2016  (1, 2). Rastoča pogostost (prevalenca) nevroloških motenj v populaciji je posledica večje pojavnosti teh bolezni (incidence) in njihove dolgotrajnosti. Zaradi staranja prebivalstva bodo potrebe po učinkovitem zdravljenju, rehabilitaciji in podpori bolnikom, ki že zdaj krepko načenjajo kapacitete zdravstvenih blagajn, le še večje. Razsežnosti problema terjajo, da se posamezniki, ustanove, vlade in mednarodna skupnost aktivno spopadejo z izzivi preprečevanja bolezni živčevja (2).

Povzela: prof. dr. Mara Bresjanac