Izhodišča

Prebivalstvo se vse bolj stara, s tem pa narašča tudi prevalenca Alzheimerjeve bolezni in drugih demenc. Raziskave zato poskušajo odkriti načine za upočasnjevanje poteka teh bolezni, proučujejo pa tudi, kakšen življenjski slog potek bolezni pospeši oz. ga zavre. Blag kognitivni upad lahko razumemo kot predstopnjo Alzheimerjeve bolezni, ki se kaže kot blaga motnja pozornosti, izvršilnih funkcij, spomina in jezikovnih sposobnosti.

Namen

Pri blagem kognitivnem upadu uvedba zdravil še ni smiselna, zato je na mestu razmislek o drugačnih metodah, ki bi lahko pomagale ohranjati kognitivne sposobnosti ob staranju. Ena od takih je kognitivni trening. V raziskavi so želeli ugotoviti, kateri od treh pristopov (uporaba računalnika, papir in svinčnik ali ustni pristop) h kognitivnemu treningu v obliki jezikovnega tečaja je najbolj učinkovit pri izboljšanju oz. ohranjanju kognitivnih sposobnosti in kako vplivajo na kognitivne sposobnosti bolnikov z blagim kognitivnim upadom.

Metodološke značilnosti

Eksperimentalni del raziskave je potekal v Centru za dnevno nego Grškega združenja za Alzheimerjevo in njej podobne bolezni (Association of Alzheimer Disease and Related Disorders). Od 150 preiskovancev, ki so bili nastanjeni v Centru za dnevno nego, so jih po upoštevanju vključitvenih in izključitvenih meril v raziskavo vključili 100. Naključno so jih razporedili v pet skupin po 20 udeležencev; tri skupine so bile eksperimentalne, dve pa kontrolni. V eksperimentalnih skupinah so preiskovanci v obdobju 6 mesecev obiskali 48 srečanj. Na teh srečanjih je bil v vsaki izmed skupin uporabljen drugačen pristop k jezikovni kognitivni vadbi – prva skupina je naloge pri jezikovnem tečaju opravljala ustno, druga s svinčnikom in papirjem, tretja pa na računalniku. Vse naloge so bile v grščini, maternem jeziku preiskovancev. Po oceni izhodiščnega stanja in razporeditvi na ustrezno zahtevno raven so se preiskovanci urili v različnih kognitivnih veščinah z aktivno rabo besedišča skozi izražanje, razumevanje in povezovanje glasov s črkami. Dve skupini sta bili kontrolni: ena se je udeležila nestrukturiranih srečanj, kjer so se v grščini pogovarjali o aktualnih temah, druga pa se ni udeležila nobene skupinske aktivnosti. Pred začetkom in po koncu treninga je bila z uporabo standardiziranih lestvic opravljena tudi ocena kognitivnih sposobnosti, iz česar so raziskovalci sklepali na učinek kognitivne vadbe.

Rezultati

Raziskavo je zaključilo 71 preiskovancev (22 moških in 49 žensk). Preiskovanci v eksperimentalnih skupinah so se na končnih preizkusih kognitivnih sposobnosti odrezali bolje od preiskovancev v kontrolnih skupinah. Čeprav so, sodeč po analizi, vsi trije pristopi med seboj po koristi za umske sposobnosti preiskovancev dokaj primerljivi, so se preiskovanci v skupini, ki je pri treningu uporabljala svinčnik in papir, najbolj opazno izboljšali v izvajanju vsakodnevnih dejavnosti. Raziskovalci sklepajo, da gre pri tem za posledico dejstva, da se starejši posamezniki pri vsakodnevnem življenju precej zanašajo na pisanje, zato jim sistematična vadba teh veščin lahko izredno koristi.

Zaključki

Glavna prednost povzete raziskave je, da se je med prvimi posvetila preučevanju vpliva jezikovne vadbe na blag kognitivni upad, vendar raziskovalci ob tem izpostavljajo majhno število sodelujočih in pomankanje dolgotrajnega spremljanja umskih sposobnosti preiskovancev, zaradi česar težko sklepajo o trajanju učinka. Čeprav so izsledki obetavni, bodo za trdnejše zaključke potrebne dodatne raziskave.

Povzel: Gašper Tonin