Izhodišča in namen
Telesna vadba, predvsem aerobna vadba zmerne intenzivnosti, je obetaven pristop, ki lahko starostni upad kognitivnih funkcij upočasni, vendar mehanizmi, na katerih temelji odnos med vadbo in kognicijo, še niso popolnoma razumljeni.
Namen raziskave je bil oceniti učinke telesne vadbe na delovanje kognitivnih funkcij in na kakovost življenja, povezanega z zdravjem pri starejših z blagimi kognitivnimi motnjami. Raziskava postavlja hipotezo, da vadba na kognicijo vpliva posredno preko izboljšanja dveh dejavnikov tveganja: depresivnega razpoloženja in slabe kakovosti spanca. Ta dejavnika močno vplivata na normalno življenje starejših ljudi, njuna prisotnost pa napoveduje nadaljnji kognitivni upad, kar kažejo obsežne longitudinalne raziskave (2, 3).
Metodološke značilnosti
Raziskovalci so izvedli raziskavo z naključno razporeditvijo preiskovancev. Sodelovalo je 120 udeležencev. Vključeni so bili ljudje, starejši od 60 let, z blagimi kognitivnimi okvarami.
Polovico udeležencev so naključno dodelili v eksperimentalno skupino, kjer so 16 tednov, trikrat tedensko po 1 uro, izvajali skupinski program telesne vadbe. Druga polovica je tvorila kontrolno skupino in sodelovala v zdravstvenem izobraževalnemu programu, ki je potekal dvakrat na teden v obliki 45-minutnega predavanja.
Pred oblikovanjem eksperimentalne in kontrolne skupine ter po zaključku aktivnosti so raziskovalci s standardiziranimi psihometričnimi testi in vprašalniki zbrali informacije o stanju kognitivnih sposobnosti udeležencev in o njihovi splošni kakovosti življenja, zlasti kvaliteti spanca in morebitni prisotnosti depresivnega razpoloženja. Rezultate meritev so analizirali s pomočjo različnih statističnih metod, v analizo pa so vključili tudi oceno morebitnih statistično značilnih sprememb v kognitivnem delovanju med skupinama pred in po poskusu.
Rezultati
Primerjava podatkov pokaže, da so udeleženci telesno aktivne skupine statistično pomembno izboljšali delovanje merjene kognitivne sposobnosti v primerjavi s kontrolno skupino, pri kateri so na koncu raziskave zabeležili celo poslabšanje.
Telesno dejavna skupina je poročala o upadu depresivnih simptomov ter boljši kakovosti spanca in vsakodnevnega življenja v povezavi z zdravjem. Izboljšanje so opazili skozi večjo telesno energije, boljšo samopodobo, višjo stopnjo udejstvovanja v zabavnih aktivnostih in boljšo oceno kvalitete življenja nasploh.
Zaključki
Raziskava potrjuje domnevo, da redni aerobni trening z zmerno intenzivnostjo lahko pomaga preprečiti napredovanje kognitivnega upada z umirjanjem depresivnih simptomov in izboljšanjem kakovosti spanca, ki sta znana dejavnika tveganja za kognitivni upad.
Povzela: Anja Levačić
Komentar strokovnjaka
Osebe z blago kognitivno motnjo imajo povečano tveganje, da se njihovo stanje poslabša v demenco. Če starostnikom z blago kognitivno motnjo uspe v svoj vsakdan vključiti redno, zmerno aerobno telesno dejavnost, se njihovo tveganje za razvoj demence zmanjša.
Opisana raziskava za možno razlago ponuja izboljšanje razpoloženja in boljšo kakovost spanca, saj sta depresivno razpoloženje in slaba kakovost spanca povezana z razvojem demence.
prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.
Bibliografski podatki o objavi
- 1. Song D, Doris SF. Effects of a moderate-intensity aerobic exercise programme on the cognitive function and quality of life of community-dwelling elderly people with mild cognitive impairment: a randomized controlled trial. International journal of nursing studies. 2019 May 1;93:97-105. DOI: 10.1016/j.ijnurstu.2019.02.019
- 2. Diniz BS, Butters MA, Albert SM, Dew MA, Reynolds CF. Late-life depression and risk of vascular dementia and Alzheimer's disease: systematic review and meta-analysis of community-based cohort studies. The British Journal of Psychiatry. 2013 May;202(5):329-35. DOI:10.1192/bjp.bp.112.118307
- 3. Shi L, Chen SJ, Ma MY, Bao YP, Han Y, Wang YM, Shi J, Vitiello MV, Lu L. Sleep disturbances increase the risk of dementia: a systematic review and meta-analysis. Sleep medicine reviews. 2018 Aug 1;40:4-16. DOI:10.1192/bjp.bp.112.118307