Izhodišča in namen raziskave

Rastoč nabor znanstvenih izsledkov kaže, da med dejavnike, ki vplivajo na tveganje za razvoj demence, sodi tudi prehrana. Med prehranskimi vzorci, ki se zdijo najbolj v prid zdravju možganov, izstopa mediteranski tip prehranjevanja, vendar si zaključki raziskav niso povsem enotni. Avtorji povzete raziskave med možnimi razlogi za razhajanja navajajo relativno majhne vzorce in raznolike načine ocenjevanja doslednosti pri izvajanju načel mediteranskega tipa prehranjevanja. Opozarjajo tudi na pomanjkanje raziskav, ki bi preverjale vpliv prehranskih vzorcev na zdravje možganov v povezavi z oceno genskega tveganja za razvoj demence, in izpostavljajo, da se maloštevilne obstoječe raziskave osredotočajo predvsem na prisotnost gena za APOE4, ki po njihovem mnenju predstavlja zgolj en vidik dedne ogroženosti za razvoj bolezenskega kognitivnega upada. Lastno raziskavo so zato zasnovali tako, da so na velikem vzorcu preiskovancev z dvema validiranima točkovnikoma preverjali doslednost pri upoštevanju načel mediteranskega tipa prehranjevanja in njegov vpliv na pojavnost demence, dodatno pa so preverjali tudi obstoj povezave med mediteranskim tipom prehranjevanja in poligenskim tveganjem za razvoj demence.

Metodologija

V statistično analizo so vključili 60.298 preiskovancev iz kohorte Biobanke Združenega kraljestva (angl. UK Biobank), prospektivne opazovalne kohortne raziskave, ki na vzorcu več kot pol milijona prebivalcev Združenega kraljestva, ob vključitvi starih med 40 in 69 let, preverja vpliv različnih vidikov življenjskega sloga na tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. Preiskovanci in preiskovanke, vključeni v povzeto raziskavo, so izpolnjevali naslednje kriterije: belci (zaradi izbrane metode vrednotenja poligenskega tveganja za razvoj demence, ki temelji na podatkih, pridobljenih od svetlopoltih posameznikov), stari vsaj 60 let, z opravljeno gensko analizo in brez manjkajočih podatkov v analiziranih kategorijah.

Preiskovanci so o svojih prehranskih izbirah poročali z večkratnim izpolnjevanjem spletnega vprašalnika, raziskovalci pa so zbrane podatke ovrednotili s točkovnikoma MEDAS in PYRAMID ter preiskovance glede na doseženo število točk razvrstili v kategorije upoštevanja načel mediteranskega tipa prehranjevanja. Podobno so storili tudi pri oceni poligenskega tveganja za razvoj demence, le da so pri tem upoštevali izvid genskega testiranja oziroma število prisotnih genskih različic, povezanih z višjim tveganjem. Podatke o pojavnosti demence v vključeni kohorti so pridobili iz bolnišničnih in državnih registrov. S statistično analizo so izračunali tveganje za pojav demence glede na doslednost pri mediteranskem tipu prehranjevanja in glede na poligensko ogroženost za razvoj demence, preverjali pa so tudi obstoj povezave med doslednostjo pri izvajanju načel mediteranskega prehranjevanja in poligenskim tveganjem za demenco. Pri izračunih so upoštevali starost, spol, družbenoekonomski status in stopnjo izobrazbe preiskovancev,  obstoj morebitnih daljnih sorodstvenih povezav znotraj vključene kohorte (na podlagi izvidov genskega testiranja) in dodatne vidike življenjskega sloga, vključno s kajenjem, količino spanja in telesne dejavnosti ter dnevnim energijskim vnosom.

Rezultati

Povprečna starost vključenih preiskovancev je znašala 63,8 let, malce več kot polovico vzorca (51,5 %) pa so predstavljali moški. Povprečni čas spremljanja je znašal 9,1 leto in v tem času se je demenca zaradi katerega koli vzroka pojavila pri 882 posameznikih, oziroma pri 1,5 % vključenih. Ženski spol, normalna prehranjenost (ocenjena na podlagi indeksa telesne mase), višja izobrazba in pogostejša telesna dejavnost so bili povezani z večjo doslednostjo pri izvajanju načel mediteranskega tipa prehranjevanja.

Višja, ne pa tudi zmerna doslednost pri uživanju mediteranske prehrane je bila statistično značilno povezana z nižjim tveganjem za pojav demence. Večja obremenjenost z genskimi različicami, povezanimi z večjo ogroženostjo za razvoj demence, je bila, pričakovano, statistično značilno povezana z višjim tveganjem za demenco. Med gensko ogroženostjo za pojav demence in doslednostjo pri uživanju mediteranske prehrane pa raziskovalci niso potrdili statistično značilne povezave.

Zaključki

Raziskovalci na podlagi izsledkov zaključujejo, da dosledno upoštevanje načel mediteranske prehrane lahko zmanjša tveganje za razvoj demence ne glede na gensko ogroženost za njen nastanek. Pri tem zaradi nekaterih odstopanj v naknadno opravljenih analizah izpostavljajo potrebo po dodatnih raziskavah za preverjanje morebitnega obstoja povezave med prehrano in gensko nagnjenostjo. Med prednosti svoje raziskave prištevajo velik vzorec in temeljito metodološko zasnovo, vključno z izvedbo dodatnih analiz za preverbo prvih izsledkov. Med pomanjkljivostmi izpostavljajo opazovalno naravo raziskave, ki omejuje sklepanje o vzročnih povezavah, uporabo spletnih vprašalnikov za beleženje prehranskega vnosa v predhodnih 24 urah, ki lahko le na podlagi večjega števila izpolnjevanj omogoči korekten uvid v prehranske navade preiskovancev, in pomanjkanje etnične raznolikosti v izbranem vzorcu, ki omejuje možnost posploševanja zaključkov.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.