Izhodišča
Depresija je nezanemarljiva, pogosta in zelo resna bolezen, ki negativno vpliva na posameznikovo čutenje, mišljenje in vsesplošno delovanje. Predporodna depresija je povezana s povečanim tveganjem za raznovrstne zdravstvene težave matere in otroka. Nedavne raziskave so ocenile prevalenco predporodne depresije na 10-30 %, ta pa je tesno povezana z depresijo v poporodnem obdobju, kjer je prevalenca 17-odstotna. Zdravljenje z zdravili med nosečnostjo je težavno in pogosto vprašljivo zaradi možnih stranskih učinkov antidepresivov na mater in plod. Raziskave na temo učinkov vadbe na nenosečo populacijo poročajo o ugodnih antidepresivnih učinkih.
Namen
Namen sistematičnega pregleda ustreznih izvirnih raziskav je bil opredeliti učinek telesne vadbe med nosečnostjo na razširjenost predporodne depresije.
Metodološke značilnosti
V sistematični pregled in meta-analizo je bilo na podlagi določenih kriterijev od 827 virov kandidatov vključenih 15 raziskovalnih poročil iz podatkovnih baz SPORTDiscus, ClinicalTrials.gov in MEDLINE, napisanih v angleščini ali španščini ter objavljenih med letoma 2010 in 2020. Za določitev virov so uporabili ocenjevalni sistem GRADE, izbrane pa so bile le raziskave, ki so bile ocenjene kot zmerno ali visoko kakovostne.
Izbrana populacija so bile nosečnice brez kontraindikacij za izvajanje telesne vadbe. Noseče ženske, ki so bile telesno aktivne, so primerjali z neaktivnimi, cilj pa je bil pridobiti število nosečnic z depresijo v obeh skupinah ob koncu nosečnosti. Vadbe so nosečnice izvajale pod nadzorom strokovnjakov, pri vseh pa je šlo za nizko do zmerno intenzivnost obremenitve, s trajanjem od 20 do 75 minut na vadbo, največkrat trikrat tedensko. Proučevani parameter je bila predporodna depresija, izid pa je bil izražen kvantitativno (z lestvico) in/ali kategorično (depresija matere: da/ne).
Rezultati
Rezultati analize so pokazali, da se je v skupini telesno aktivnih nosečnic pojavil trend upadanja pojavnosti depresivnih simptomov. Neaktivne nosečnice imajo tako za 16 % večjo verjetnost, da zbolijo za predporodno depresijo. Avtorji ugotavljajo, da sta za izboljšanje čustvenega stanja pomembna predvsem dva dejavnika in sicer: 1/ strokovni nadzor vadbe in 2/ zavzetost udeleženk za pravilno izvajanje. Pomembna je bila tudi vrsta telesne dejavnosti, ki so jo izvajale preiskovanke, saj so najbolj obetavne rezultate izkazale raziskave s kombinirano vadbo, jogo in taj čijem.
Zaključki
Nadzorovana vadba med nosečnostjo je lahko koristna za preprečevanje in zmanjševanje pojavnosti predporodne depresije. Z globalnega vidika bi ugotovitve te raziskave lahko izkoristili za priporočila o nadzorovani vadbi med nosečnostjo kot preventivi za preprečevanje ali lajšanje čustvene labilnosti.
Raziskavo je omejevalo predvsem pomanjkanje ustreznih virov o vadbi in predporodni depresiji, saj v slovstvu prednjači proučevanje pogostejše poporodne depresije. Oviro so predstavljale tudi nestandardizirane metode za merjenje depresivnih simptomov ter velika raznolikost izvajanih protokolov vadbe.
Povzela: Elizabeta Košir, štud. med.
Komentar strokovnjaka
Poporodna depresija je javnosti bolj znana kot predporodna depresija, vendar gre za tesno povezani stanji, saj je predporodna depresija najmočnejši napovedni dejavnik poporodne depresije. Ocenjujejo, da kar 13% nosečnic oz. porodnic trpi za depresijo. Vzroki so večplastni, saj se med nosečnostjo močno spremeni hormonsko ravnovesje, ki vpliva ne le na telesne spremembe, temveč tudi na razpoloženje, pridružuje pa se zavedni ali nezavedni strah pred prihodnostjo – kako bo z otrokovim zdravjem, s partnersko zvezo, s sprejetostjo v družini in družbi. Predporodna in poporodna depresija močno vplivata na zdravje otroka, saj imajo otroci depresivnih mater v primerjavi z otroci zdravih meter za skoraj polovico večjo verjetnost, da bodo v prvem letu potrebovali bolnišnično zdravljenje in za 90% večjo verjetnost, da bodo v prvem letu umrli.
Telesna vadba ni čudežno orodje proti predporodni depresiji, saj v povprečju zmanjšuje tveganje zgolj za 16%. Ključno je, da v družini in družbi ustvarjamo razmere, v katerih se bodo nosečnice in porodnice počutile varne in zaželene. Kljub temu je meta-analiza Sanchez-Polana in sodelavcev pomembna, saj prinaša trdne dokaze, da zdrav življenjski slog, ki vključuje redno gibanje, koristi nosečnicam in – kot sklepamo na podlagi drugih raziskav – koristi tudi mladim materam po porodu in njihovim dojenčkom.
prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.
Bibliografski podatki o objavi
- Sánchez-Polán M, Franco E, Silva-José C, Gil-Ares J, Pérez-Tejero J, Barakat R and Refoyo. Exercise During Pregnancy and Prenatal Depression: A Systematic Review and Meta-Analysis. Frontiers in Physiology. 2021 Jun 12:640024. doi:10.3389/fphys.2021.640024