zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik
zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik

Možgansko žilje in Alzheimerjeva bolezen

19. junija 2023

Izhodišča in namen raziskave

Možgani za normalno delovanje potrebujejo stalen dotok kisika in hranil s krvjo, zato stanje možganskega žilja lahko pomembno prispeva k ohranjanju zdravja, pa tudi k pojavu in napredku raznolikih bolezni možganov. Izsledki kažejo, da so pri Alzheimerjevi bolezni (AB) poleg kopičenja bolezenskih oblik beljakovin tau in beta-amiloida prisotne tudi številne spremembe možganskega žilja (vključno s propadom nekaterih žil, vnetjem in neustrezno povečano angiogenezo). Vloga teh sprememb pri AB še ni pojasnjena, v veliki meri zaradi pomanjkljivega uvida v morebitne izhodiščne razlike med žilami v različnih predelih možganov. Avtorji povzete raziskave so zato preverjali, ali obstajajo razlike v izražanju genov v endotelnih celicah med petimi različnimi področji možganske skorje, zanimalo pa jih je tudi, ali se izražanje genov razlikuje glede na prisotnost oziroma odsotnost bolezenskih beljakovinskih oblog pri AB.

Metodološke značilnosti

V raziskavi so uporabili možgansko tkivo, posmrtno odvzeto 32 darovalcem s pisno privolitvijo svojcev. V tkivnih vzorcih so določili stopnjo kopičenja nevrofibrilarnih pentelj, ki v primerjavi s plaki beta-amiloida bolje sovpadajo z nevrodegeneracijo pri AB, stopnjo kopičenja beta-amiloidnih plakov (t. i. amiloidno breme) in prisotnost možganske amiloidne angiopatije. Stopnjo izražanja genov so preverjali z analizo RNK molekul v izoliranih jedrih endotelnih celic. S statistično analizo so nato primerjali razlike med izražanjem genov v endoteliju različnih področij možganske skorje darovalcev z nizkim bremenom nevrofibrilarnih pentelj ter razlike v izražanju genov v endoteliju med darovalci glede na količino nevrofibrilarnih pentelj (oziroma glede na nevropatološko stopnjo Alzheimerjeve bolezni).

Rezultati

Vzorec je zajemal 16 preiskovancev z visokim, 5 preiskovancev z zmernim in 11 preiskovancev z nizkim bremenom nevrofibrilarnih pentelj v vključenih področjih možganske skorje. V prvem delu analize (razlike v izražanju genov v endoteliju med različnimi predeli skorje pri preiskovancih brez AB) so raziskovalci ugotovili, da je stopnja prekrivanja znašala 65,8 %, iz česar sledi, da se značilnosti endotelnih celic pomembno razlikujejo glede na del skorje, v katerem se nahajajo. V drugem delu analize (razlike v izražanju genov endotelija posameznega dela skorje med darovalci z visokim in darovalce z nizkim bremenom nevrofibrilarnih pentelj) so ugotovili, da je bilo v splošnem pri darovalcih z napredovalo nevropatološko stopnjo AB 936 genov bolj, 962 pa manj izraženih kot pri »zdravih« preiskovancih. Bolj izraženi geni so bili vpleteni v procese zvijanja beljakovin, celičnega dihanja, apoptoze, tvorbe citokinov, vzdrževanja krvno-možganske pregrade in privabljanja imunskih celic, manj izraženi geni pa v presnovo sestavin celične membrane in medceličnega prostora. Do razlik je prihajalo med različnimi deli skorje, pa tudi glede na stopnjo kopičenja nevrofibrilarnih pentelj: sočasno z naraščajočim kopičenjem so se nekateri geni (zlasti tisti, povezani z apoptozo in nadzorom celičnega cikla) izražali čedalje bolj, drugi (predvsem tisti, povezani s prenosom ionov prek celične membrane in nadzorom znotrajcelične signalizacije) čedalje manj, nekateri (zlasti tisti, povezani z zvijanjem in razgradnjo beljakovin) pa so se najbolj izražali v vmesnih stopnjah in nato vse manj. Do razlik je prihajalo tudi glede na amiloidno breme in prisotnost možganske amiloidne angiopatije.

Zaključki

Avtorji raziskave na podlagi izsledkov sklepajo, da pri izražanju genov v endoteliju možganskega žilja prihaja do regionalnih razlik (glede na področje možganov, ki ga posamezni del žilja oskrbuje), kakor tudi do razlik glede na prisotnost kazalnikov bolezenskih procesov. Nadaljnje raziskovanje opisanih razlik bi lahko prispevalo k uvidu v dovzetnost posameznih delov možganov za razvoj različnih bolezni, dolgoročno pa morda tudi k novim načinom zdravljenja.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

Bibliografski podatki o objavi

  • Bryant A, Li Z, Jayakuymar R, Serrano-Pozo A, Woost B, Hu M et al. Endotheilal Cells Are Heterogenous in Different Brain Regions and Are Dramatically Altered in Alzheimer's Disease. The Journal of Neuroscience. 2023;42(24):4541-4557. DOI: 10.1523/JNEUROSCI.0237-23.2023

Kaj pravi znanost?

V veliki raziskavi, zasnovani po vzoru igre Telefončki, je kakovost informacij z naraščajočim številom prenosov upadala, vendar pri tem – in pri uspehu prenosa informacij – med preiskovanci z in brez MAS ni bilo razlik.

Motnja avtističnega spektra in učinkovitost sporazumevanja

V veliki raziskavi, zasnovani po vzoru igre Telefončki, je kakovost informacij z naraščajočim številom prenosov upadala, vendar pri tem – in pri uspehu prenosa informacij – med preiskovanci z in brez MAS ni bilo razlik.

Več
Floreyjev indeks demence, ki napoveduje starost ob diagnozi različnih stopenj kognitivnega upada, se je izkazal kot relativno zanesljivo orodje, vendar pred uporabo v klinični praksi terja dodatno preverbo.

Računalniški model za napovedovanje blage kognitivne motnje in demence

Floreyjev indeks demence, ki napoveduje starost ob diagnozi različnih stopenj kognitivnega upada, se je izkazal kot relativno zanesljivo orodje, vendar pred uporabo v klinični praksi terja dodatno preverbo.

Več
Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Dejavniki tveganja za zgodnji pojav demence

Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Več

Bi radi storili več?

Podprite nas

zdravaglava.si tudi na socialnih omrežjih

Spletišče zdravaglava.si ponuja izbor znanstveno podprtih priporočil za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja. Spletna stran ni nadomestilo za pogovor z zdravnikom, ki posameznikovo zdravstveno stanje najbolje pozna in mu lahko utemeljeno svetuje glede koristi in tveganj pri upoštevanju priporočil. Če imate skrbi ali vprašanja, povezana z zdravjem, vas prosimo, da poiščete zdravniško pomoč.

© 2019 – 2025 Projekt p3Z in program ZDZG

 

ISSN 2820-5073

Zdravaglava.si

Search

Naša spletna stran uporablja piškotke. S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z obiskom se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.Skrij obvestilo