Izhodišča in namen raziskave

Čeprav je znano, da redna telesna dejavnost zdravju koristi v vseh življenjskih obdobjih, zlasti v otroštvu, ko se navade in vedenjski vzorci šele oblikujejo, se po podatkih Oddelka za zdravje in človeške vire v ZDA (angl. US Department of Health and Human Services) iz leta 2008 dovolj (vsaj 60 min dnevno) giblje le 27 % otrok. Družbene determinante zdravja (angl. social determinants of health) vključujejo ekonomske, zdravstvene in družbene vidike, ki v veliki meri vplivajo na zdravje in dobro počutje pripadnikov posamezne skupnosti. Med ključnimi družbenimi determinantami, ki vplivajo na količino gibanja, so cenovna in časovna dostopnost programov telesne vadbe ter razpoložljivost varnih prostorov oz. zunanjih površin, ki omogočajo (ne)strukturirane oblike rekreacije in druženja, zato so pomanjkanju gibanja podvržene zlasti revnejše skupnosti. Izsledki kažejo, da je izvedba medgeneracijskih programov telesne dejavnosti v teh skupnostih povezana z večjo stopnjo uspešnosti, saj po eni strani razbremeni starše in skrbnike, ki ne potrebujejo varstva za svoje otroke v času programa, po drugi strani pa spodbuja razvoj zdravih vedenjskih vzorcev pri vseh članih družine. Med primernimi dejavnostmi izstopa ples, ki glede na izsledke številnih raziskav lahko koristi telesnemu in duševnemu zdravju udeležencev vseh starosti, poleg tega pa je tudi cenovno dostopen in je v primerjavi z drugimi programi vadbe manj podvržen prekinitvi udeležbe. Avtorji povzete raziskave so zato preverjali uspešnost in izvedljivost medgeneracijskega programa Ples za zdravje (angl. Dance for Health), ki so jo zasnovali in izvedli z aktivnim sodelovanjem prebivalcev revnejšega predela mesta Filadelfije v Pensilvaniji, ZDA.

Metodologija

Program Ples za zdravje je bil oblikovan na podlagi povratnih informacij, ki so jih raziskovalci v sodelovanju z lokalno izobraževalno in zdravstveno ustanovo od prebivalcev pridobili z anketami in intervjuji. Potekal je v obliki enournega brezplačnega plesnega tečaja, ki se je v obdobju štirih tednov izvajal dvakrat letno, med letoma 2012 in 2016, kamor so bili vabljeni posamezniki vseh starosti. Raziskovalci so od sodelujočih zbirali informacije o starosti, spolu, etnični pripadnosti, deležu telesnega maščevja, telesni masi, višini in srčni frekvenci pred začetkom ter med plesom, pri tem pa so jim pomagali dijaki okoliške srednje šole pod mentorstvom študentov zdravstvene nege. Preiskovanci so z izpolnjevanjem vprašalnikov poročali še o zaznani jakosti vadbe (angl. perceived exertion) in o zadovoljstvu s programom, za pasom pa so med vadbo nosili pedometer, ki je beležil število korakov. Raziskovalci so s statistično analizo izračunali delež preiskovancev, ki je med plesom dosegel tarčno srčno frekvenco (vsaj 50 % maksimalne glede na starost) ter morebitne povezave med demografskimi značilnostmi preiskovancev in opravljenimi meritvami.

Rezultati

V programu je sodelovalo skupno 521 preiskovancev, od tega 149 otrok. Starostni razpon je znašal med 2 in 79 let, deklice in ženske so predstavljale 85,8 % vzorca, vsi preiskovanci pa so bili Afroameričani. Velika večina preiskovancev (68,3 %) se je programa udeležila največ dvakrat, otroci pa so se v povprečju udeležili manj srečanj kot odrasli. Telesna sestava je (glede na rezultate meritev standardiziranega indeksa telesne mase pri otrocih in telesne mase pri odraslih) ostala nespremenjena pri obeh skupinah. Malce več kot polovica otrok (50,6 %) in velika večina odraslih (80,5 %) je med vadbo dosegla tarčno srčno frekvenco, oboji pa so zaznano jakost vadbe ocenili kot »zmeren napor« (angl. »somewhat hard«), kar je bilo tudi ciljno območje, vendar ta ocena ni statistično značilno napovedovala verjetnosti dosega tarčne srčne frekvence. Število korakov med vadbo je bilo statistično značilno povezano z verjetnostjo dosega tarčne srčne frekvence pri odraslih, ne pa tudi pri otrocih. Vsi, odrasli in otroci, so zadovoljstvo s programom ocenili kot zelo visoko.

Zaključki

Raziskovalci na podlagi izsledkov zaključujejo, da je bil program dobro sprejet, vendar ni dosegel vseh ciljev, vključno s spremembo telesne sestave na račun izgube maščevja pri vseh preiskovancih in ciljno srčno frekvenco pri otrocih. Oboje pripisujejo relativno nizki pogostosti udeležbe in morebitni nezadostni zahtevnosti vadbe, ki bi jo v bodoče lahko prilagodili glede na starost udeležencev. Za spodbujanje večje udeležbe plesalcev predlagajo oglaševanje, ki bi vključevalo tako moške kot ženske, v prid večji udeležbi otrok pa spodbujanje staršev, naj jih pripeljejo s seboj, in bolj aktivno oglaševanje programa v šolah. Kot pomembno prednost programa izpostavljajo aktivno udeležbo lokalne skupnosti pri zasnovi in izvedbi, ki je pripomogla k temu, da se program izvaja tudi po zaključku raziskave, zagotovitev varnega, brezplačnega okolja za izvedbo in sodelovanje študentov zdravstvene nege, ki bodo lahko zbrane izkušnje tvorno uporabili pri svojem nadaljnem delu v skupnosti. Četudi opazovalno zasnovo in pomanjkanje pripomočkov za izvedbo natančnejših meritev srčne frekvence in telesne sestave štejejo med pomanjkljivosti, poudarjajo, da gre za primer izvedbe v dejanskem okolju, ki je predmet raziskave, in zaključujejo, da zbrani izsledki lahko predstavljajo iztočnico za namensko porabo sredstev v prid spodbujanja telesne dejavnosti v revnejših okoljih.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

Komentar strokovnjakinje

Ples se je v povzeti raziskavi izkazal kot prijetna in učinkovita oblika vadbe za ljudi vseh starosti, ki tudi ne terja velikih finančnih vlaganj in jo je mogoče izvajati v lokalnih skupnostih na okolju in kulturi prilagojen način. Raziskava ni prinesla presenetljivih novih spoznanj, le še en drobec v prid plesu. Od pradavnine je ples naravni izraz človekovega izražanja ritma ali melodije z gibanjem. Skozi zgodovino je ples ljudem omogočal izražanje čustev, povezovanje z drugimi pripadniki lastne vrste v aktivnostih od duhovnih ritualov, prek dvorjenja do priprav na boj. V sodobnem času postaja ples vse bolj prepoznan tudi kot učinkovit in prijeten način rekreacije. Ples na glasbo je lahko zabava za posameznika, par ali skupino in blagodejni učinki na počutje izhajajo tako iz gibalne dejavnosti same, kot tudi iz ugodja, ki ga prinaša posameznikova uskladitev z glasbo, z gibi partnerja ali aktivnostjo skupine. Poleg tega raziskave kažejo, da kombinacija umskega in motoričnega treninga, ki ga prinaša učenje novih korakov in plesnih figur, z zmernim naporom, ki ga predstavlja plesna vadba, v določenih ozirih prekaša nekatere druge, sicer primerljive oblike telesne dejavnosti, za katere je značilno monotono ponavljanje enakih gibov (npr. hoja ali tek). Dejstvo, da so v povzeti raziskavi izvajali skupinsko plesno vadbo in pri tem s sestavo skupin poskrbeli za medgeneracijsko povezovanje, telesni in umski koristi plesne vadbe doda še dragoceno družabno in čustveno komponento, ki je lahko v prid motivaciji za vztrajanje. Slednje je zelo pomembno, saj je vztrajnost predpogoj za dolgoročne ugodne učinke vseh zdravih navad.

Prof. dr. Maja Bresjanac, dr. med.