Izhodišča in namen raziskave 

Demenca je nevrološka bolezen, ki se kaže kot poslabšanje spoznavnih (kognitivnih) funkcij, kot so razmišljanje, orientacija in razumevanje, ter socialnih funkcij in čustvovanja. Zdravila, ki so trenutno na razpolago, bolezenskega procesa ne zavirajo in le kratkoročno lajšajo simptome. V zadnjem času raziskovalci zato preverjajo učinkovitost drugih oblik zdravljenja, kot je uporaba glasbe, ki bi lahko predstavljala sredstvo za upočasnitev upada umskih zmožnosti pri posameznikih z demenco. Avtorji povzete raziskave poročajo o sistematičnem pregledu in meta-analizi izvirnih raziskav vpliva glasbe na kognitivne funkcije, kakovost življenja ter simptome depresije pri bolnikih z demenco.

Metodološke značilnosti

Raziskovalci so na podlagi jasnih kriterijev iz nabora pregledane literature izbrali 8 ustreznih izvirnih raziskovalnih poročil. V analizirane raziskave je bilo vključenih skupno 816 preiskovancev z blago do zmerno obliko demence, od katerih so bili vsi ali oskrbovanci v domovih za starejše občane ali pa bolniki v bolnišnicah. Terapija z glasbo se je med raziskavami razlikovala – v nekaterih so se udeleženci aktivno ukvarjali z glasbo (npr. s petjem, igranjem inštrumentov ali  plesom), pri drugih pa je šlo le za poslušanje glasbe.

Rezultati

Na podlagi analize izbranih raziskav so znanstveniki ugotovili, da bi poslušanje glasbe lahko imelo ugoden vpliv na izboljšanje kognitivnih funkcij bolnikov z demenco, saj obstajajo razlike med eksperimentalno in kontrolno skupino (npr. izboljšan spomin, orientacija), vendar je trdnost zaključkov omejena zaradi velike izračunane raznolikosti med raziskavami. V meta-analizo vpliva glasbe na kakovost življenja so bile vključene tri izvirne raziskave. Rezultati so nakazovali možen učinek glasbe na kakovost življenja po zaključku zdravljenja, vendar je bila opažena razlika med skupinama najverjetneje naključna. Pri proučevanju vpliva glasbe na simptome depresije 6 mesecev po zaključku zdravljenja so rezultati 4 raziskav omenjali možen ugoden učinek na omenjene simptome pri pacientih z demenco, medtem ko takoj po terapiji z glasbo teh učinkov pri 5 raziskavah ni bilo opaziti. Tudi pri raziskavah v povezavi s simptomi depresije je bila ugotovljena visoka raznolikost, zato bi do omenjenih statistično značilnih učinkov lahko prišli tudi po naključju. Pri nobeni od izvirnih raziskav ni bila ugotovljena pristranskost pri objavljanju.

Zaključki 

Povzeta raziskava nakazuje pozitivne učinke terapije z uporabo glasbe na izboljšanje kognitivnih funkcij pri oskrbi bolnikov z demenco. Vpliv glasbe na kakovost življenja ljudi z demenco je bil viden takoj po zdravljenju, a ni trajal dolgo. Za preverbo ugodnih učinkov glasbe so potrebne nadaljnje raziskave, ki morajo biti dobro zastavljene in izpeljane ter morajo vključevati večje število preiskovancev.

Povzela: Sara Čebron, študentka medicine

 

Komentar strokovnjakinje

Meta-analiza je vključila zelo majhno število izvirnih raziskav, le osem. Izvedene so bile po letu 2009. To lahko kaže, da je področje uporabe terapije z glasbo pri bolnikih z demenco in raziskovanja njene učinkovitosti še mlado. Ker so avtorji v meta-analizo želeli vključiti le najkakovostnejše klinične raziskave, nizko število vključenih raziskav nakazuje tudi, da se šele v zadnjem času zavedamo, kakšna naj bo kakovostna raziskava učinkovitosti kognitivnega treninga, in da je take raziskave v realnem okolju (z bolniki) izredno težko izvajati. Avtorji meta-analize so se srečali s težavo, da je izbranih osem izvirnih raziskav uporabljalo različne vrste terapije z glasbo, poleg tega so bile terapije različno dolge in intenzivne. Nekaj odkritij meta-analize je bilo na nek način presenetljivih, na primer, ugotovljeno je bilo, da je zgolj poslušanje glasbe lahko učinkovitejše od terapij z aktivnejšim pristopom (npr. s petjem ali plesom), pa tudi, da imajo kratkotrajne terapije večji učinek na kognitivno delovanje kot dolgotrajne. Ni jasno, zakaj je prišlo do takih rezultatov in ali niso
zgolj posledica slučaja. Treba bo počakati še kakšno desetletje, da se nabere več kakovostnih raziskav, preden bomo lahko bolnikom z demenco poslušanje glasbe ali druge vrste aktivnosti, ki vključujejo glasbo, z gotovostjo ponudili kot terapijo, ki ima pomembne pozitivne učinke.

prof. dr. Anja Podlesek