Izhodišča in namen raziskave

Debelost predstavlja enega večjih javnozdravstvenih izzivov, saj prispeva k povišanemu tveganju za številne zdravstvene zaplete, vključno s srčno-žilnimi obolenji, presnovnimi motnjami in nekaterimi vrstami raka. Zdi se, da porast števila predebelih oseb vsaj delno sovpada s čedalje krajšim povprečnim trajanjem spanca, izsledki nekaterih kratkotrajnih laboratorijskih raziskav pa kažejo, da preiskovanci, ki spijo premalo, povečajo svoj energijski vnos, kar brez spremembe v porabi energije lahko prispeva h kopičenju maščobnega tkiva. Ker gre pri teh raziskavah za umetno ustvarjene okoliščine, ki ne odražajo vsakodnevnega življenja preiskovancev, so avtorji povzete raziskave preverjali, kako podaljšanje časa spanja pri kronično neprespanih pretežkih posameznikih (v njihovem vsakodnevnem okolju) vpliva na vnos in porabo energije ter telesno sestavo.

Metodološke značilnosti

V raziskavi z naključno razporeditvijo preiskovancev je prostovoljno sodelovalo 80 posameznikov in posameznic, starih med 21 in 40 let, z indeksom telesne mase med 25 in 29,9, ki so pred začetkom raziskave vsaj pol leta spali manj kot 6,5 ur na noč. K sodelovanju so jih povabili z uporabo spletnega vprašalnika, pred začetkom sodelovanja pa so opravili polisomnografijo, oralni glukozni tolerančni test, krvne preiskave in enotedensko aktigrafijo za potrditev ustreznega trajanja spanca. Obsežen seznam izključitvenih kriterijev je med drugim zajemal sindrom obstruktivne spalne apneje, nespečnost ali drugo motnjo spanja, delo v nočni izmeni v dveh letih pred začetkom raziskave, katerokoli akutno ali kronično telesno ali duševno bolezen, sodelovanje pri programih za hujšanje, kajenje, pitje velikih količin alkohola in kave ali uporabo nedovoljenih drog in jemanje kakršnih koli zdravil, ki vplivajo na spalni ciklus ali presnovo (z izjemo zdravil za zniževanje krvnih maščob in krvnega tlaka).

Preiskovanci so bili po dveh tednih običajnega ritma spanja in budnosti ter ustaljenih dnevnih dejavnosti naključno razporejeni v eksperimentalno in kontrolno skupino. V prvi so se srečali s svetovalci, ki so jim predstavili načine za izboljšanje spalne higiene in v sodelovanju s preiskovanci izdelali dvotedenski urnik uspavanja in prebujanja, ki je čas spanja podaljšal na 8,5 ur dnevno, v drugi pa so nadaljevali s svojim ustaljenim ritmom. Da preiskovanci ne bi vedeli, v kateri skupini so, saj bi to lahko zmanjšalo zanesljivost izsledkov, so raziskovalci pri vseh izvedli zbiranje podatkov o spalnih navadah in presnovi. Preiskovanci so skozi celotno obdobje raziskave na zapestju nosili aktigraf za nepristransko ocenjevanje časa spanja in budnosti. V dvotedenskih razmikih (pred naključno razporeditvijo in po zaključku opazovalnega obdobja) so jim raziskovalci z metodo dvojnega označevanja vode izmerili energijsko porabo ter na podlagi vsakodnevnega tehtanja in dvoenergijske rentgenske absorpciometrije ocenili telesno sestavo oz. energijske zaloge, nato pa iz vsote energijske porabe in spremembe energijskih zalog še izračunali sprotni energijski vnos.

Rezultati 

Skupini, sprva primerljivi, sta se po zaključku opazovalnega obdobja statistično značilno razlikovali v trajanju spanca (kar izkazuje uspeh intervencije), energijskem vnosu (ki se je v eksperimentalni skupini povprečno zmanjšal za 155,5 kcal dnevno, v kontrolni skupini pa povprečno povečal za 114,9 kcal dnevno glede na izhodiščne vrednosti) in telesni masi (ki se je v eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno zmanjšala za 0,87 kg). Glede energijske porabe med skupinama ni bilo razlik.

Zaključki

Raziskovalci so na podlagi izsledka o zmanjšanem energijskem vnosu v eksperimentalni skupini izračunali, da bi preiskovanci ob vzdrževanju kaloričnega primanjkljaja na račun daljšega spanca lahko v obdobju treh let izgubili približno 12 kg. Tako bi dokaj enostavna sprememba življenjskega sloga lahko postala učinkovit javnozdravstveni ukrep za zmanjševanje bremena debelosti, vendar avtorji dodajajo, da zaradi kratkoročne zasnove raziskave ne morejo sklepati o dolgoročni sposobnosti preiskovancev za ohranjanje bolj zdravih spalnih navad. Kot prednosti raziskave izpostavljajo naključno razporeditev preiskovancev, izvajanje intervencije v njihovem vsakodnevnem okolju ter nepristranske meritve aktivnosti in presnove, kot pomanjkljivosti pa stroge izključitvene kriterije, kratko trajanje raziskave, (ne)natančnost nekaterih uporabljenih metod za spremljanje presnovnega stanja in odsotnost raziskovanja mehanizmov, ki bi lahko privedli do opaženih razlik med skupinama.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

Komentar strokovnjakinje

Članek obravnava vpliv podaljšanja nočnega spanca na zmanjšan kalorični vnos in telesno težo. V študiji so pri odraslih ljudeh s povečanim indeksom telesne mase (25-29,9), ki so vsaj pol leta spali manj kot 6,5 ur, opravili polisomnografsko snemanje spanja za izključitev drugih motenj spanja in nato z aktimetrijo beležili gibanje ter posredno sklepali na količino nočnega spanja. Ugotovili so, da so tisti, ki so spanje podaljšali na 8,5 ur, imeli manjši kalorični vnos, kar bi dolgotrajno lahko prispevalo k pomembnemu zmanjšanju telesne teže.

Študija je v skladu z ostalimi raziskavami, ki so potrdile, da kronično pomanjkanje spanja (manj kot priporočenih 7 ur za odraslega človeka) poveča izločanje kortizola in grelina, ki povečata apetit, hkrati pa pomanjkanje spanja zniža nivo leptina, ki nam daje občutek sitosti. Kronično pomanjkanje spanja spremeni tudi metabolizem glukoze in inzulina, kar ima še dodaten vpliv na telesno težo. Raziskava meri dolžino spanja z aktimetrijo (ki beleži gibe telesa), kar ni najbolj zanesljivo, saj bi lahko podaljšano ležanje v postelji napačno interpretirali kot podaljšano spanje. Raziskave tudi ne smemo napačno razumeti: gre za spanje ponoči, ki ne sme biti pretirano dolgo, saj se s tem slabša njegova kakovost, in ne za dodatno spanje (ali ležanje) podnevi, ki zaradi zmanjšane dnevne aktivnosti zopet prispeva k manjši porabi energije in povečani telesni teži.

Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med.