Izhodišča in namen raziskave

Znano je, da telesna dejavnost ugodno vpliva na zdravje. Dosedanje raziskave na temo vpliva telesne dejavnosti na zdravje so pogosto izključevale določene skupine ljudi in vključevale le učinke aerobnih oblik vadbe. Namen povzete meta-analize sta bila obsežna ocena učinkov vaj za moč na kognicijo ter ugotavljanje velikosti vpliva starosti in duševnega zdravja preiskovancev na pridobljene rezultate.

Metodološke značilnosti

Meta-analiza je bila razdeljena na več faz. V prvi fazi so avtorji s pomočjo ustreznih gesel iskali primerne izvirne raziskave v spletnih podatkovnih bazah. V drugi fazi so pregledali 547 zbranih raziskovalnih poročil. Na podlagi štirih kriterijev so v meta-analizo vključili le 24 raziskav; v vključenih raziskavah so morale biti uporabljene uteži, vadba je morala trajati najmanj 4 tedne, udeleženci pa so morali biti starejši od 18 let in trenirati izključno z vajami za moč. Ker so se raziskave močno razlikovale v vrsti umskih procesov oz. kognitivnih funkcij, ki so jih preverjale, so avtorji izvedli ločene sklope analiz. Posamično so analizirali vplive na delovni spomin, izvršilne funkcije, na izid kognitivnega testiranja s Kratkim preizkusom spoznavnih sposobnosti (KPSS) ter na vse tri dejavnike skupaj.

Rezultati

Rezultati meta-analize so pokazali ugodne učinke vadbe za moč na rezultate kognitivnega testiranja, na izvršilne funkcije in povprečno na vse tri preiskovane dejavnike skupaj. Pri preiskovancih s kognitivnimi okvarami je bilo opaženo večje izboljšanje rezultatov kot pri zdravih udeležencih. Učinkov na delovni spomin niso ugotovili. Izsledki izkazujejo morebitno uporabnost vadbe za moč pri izboljšanju kognicije oziroma preprečevanju kognitivnega upada. Kljub temu pa so bili učinki v zajetih izvirnih raziskavah zelo raznoliki in je potrebnih še več dobro zasnovanih ter ustrezno izvedenih raziskav, preden bo mogoče podati ustrezna priporočila.

Zaključki

Raziskave, združene v meta-analizi, se bodo neizogibno razlikovale po svojih značilnostih. Določitev kriterija za izbiro raziskav, je zato pomemben dejavnik, kljub temu pa premajhno število vključenih raziskav slabo vpliva na uporabnost rezultatov. Glavna ovira povzete meta-analize je bila visoka heterogenost oz. klinična raznolikost izvirnih raziskav, saj so se vključene raziskave  razlikovale v načinu merjenja in vrsti preiskovanih kognitivnih procesov, posledica pa so izsledki, ki dopuščajo še veliko manevrskega prostora za nadaljnjo raziskovanje vpliva telesne dejavnosti, vključno z vadbo za moč, na krepitev in ohranjanje umskih sposobnosti.

Povzel: Tit Jure Srhoij, študent medicine

Komentar strokovnjakinje

Pri vadbi za krepitev mišic se izkorišča lastna masa telesa/uda ali se uporabljajo elastični trakovi, uteži ali trenažerji. Vaje za ohranjanje ali izboljšanje mišične moči ali vzdržljivosti vključujejo ponavljajoče se krčenje miši  proti uporu, ki ga je treba postopno povečevati. Vaje so lahko usmerjene v krepitev posameznih mišic na nefunkcijski način ali pa so funkcijske, npr. ponavljajoče se vstajanje in sedanje s postopnim nižanjem višine sedala. Izbor vaj mora temeljiti na potrebah in zmožnostih posameznika v tistem času – upoštevati je treba prag zmogljivosti mišic za posamezno nalogo.

Rezultati te meta-analize kažejo na možne splošne učinke vadbe za krepitev mišic proti zunanjemu uporu na kognitivne/umske sposobnosti, natančneje na izide presejalnih kognitivnih testov in izvršilne sposobnosti, ne pa na delovni spomin. Ugotovljeni učinki so bili majhni do zmerni.

Preseneča, da avtorji meta-analize niso izhajali iz možnih mehanizmov delovanja vadbe za krepitev mišic na kognitivne sposobnosti, ampak v razpravi ugotavljajo, da so ti nejasni. Dosedanji izsledki nevroznanstvenih raziskav predvsem na živalskih modelih kažejo, da izolirana krepitev posameznih mišičnih skupin ne spodbudi plastičnosti možganov. Za tovrstne spremembe je potrebna ponavljajoča vadba z večjo variabilnostjo, ki zahteva natančno koordinacijo mišic in telesnih segmentov in zato kompleksno senzori-motorično reorganizacijo ter se izvaja v okoliščinah, značilnih za določeno funkcijsko dejavnost. Potrjeno je, da funkcijska vadba za koordinacijo in ravnotežje lahko spodbudi motorično učenje in tvorbo novih povezav v motorični skorji, stopnjevana aerobna vadba (tek podgan ali miši) spodbudi razrast žilja v možganih in celo nastajanje novih živčnih celic v hipokampusu, dolgotrajna stopnjevana vadba hitre hoje, ravno tako na tekočem traku pri starejših ljudeh, pa je povečala povezanost v senčnem režnju možganske skorje in tvorbo rastnih dejavnikov. Po drugi strani pa ponavljanje enostavnih gibov ali izolirana vadba za krepitev mišic ne povzročita sprememb v motorični skorji. Zato lahko sklepamo, da so bili v meta-analizi ugotovljeni učinki na kognitivne sposobnosti posledica posrednega delovanja, npr. splošnega izboljšanja zdravstvenega stanja, izboljšanja funkcijskih sposobnosti za dejavnosti vsakodnevnega življenja, morda vpliva hormonskih sprememb in rastnih dejavnikov.

Poglavitna omejitev te meta-analize, ki se je zavedajo tudi avtorji, pa je, da so zaradi pomanjkanja raziskav na tem področju združili tako raziskave pri zdravih preiskovancih, kot raziskave z različnimi skupinami ljudi s kognitivnimi okvarami (kot navajajo: verjetna blag kognitivni upad, blag kognitivni upad, Parkinsonova bolezen, možganska kap v kronični fazi, subjektivna ocena težav s spominom, kognitivne okvare zaradi depresije, motnje spanja). Žal ni bilo zajete raziskave pri bolnikih z drugimi oblikami demenc, kot je npr. demenca zaradi Alzheimerjeve bolezni. Statistična analiza je pokazala večje spremembe v izidih presejalnih kognitivnih testov (npr. KPSS) pri ljudeh s kognitivnimi okvarami. To je pričakovano, saj so ti testi namenjeni tej populaciji in so za spremembe pri zdravih ljudeh verjetno premalo občutljivi ali jih ne zaznajo, ker dosežejo vse točke že na začetku. Po drugi strani pa je analiza pokazala tudi večjo učinkovitost programov vadbe, ki so trajali 16 tednov v primerjavi z daljšimi programi ter večjo učinkovitost telesne vadbe v raziskavah z aktivno kontrolno skupino (raztezanje ali vadba za ravnotežje) v primerjavi s pasivno kontrolno skupino. Razlog za prvo ugotovitev bi lahko bilo pomanjkljivo stopnjevanje vadbe pri daljših programih, za drugo ugotovitev pa strokovne razlage ni in bi lahko bila posledica statistične napake zaradi heterogenosti podatkov.

Če povzamem, pregled literature z meta-analizo je pokazal možne majhne do zmerne učinke vadbe za krepitev mišic proti zunanjemu uporu na izide presejalnih kognitivnih testov in izvršilne sposobnosti, skupno pri zdravih in ljudeh s kognitivnimi okvarami zaradi različnih vzrokov. Predvidevamo lahko, da so ta izboljšanja posledica posrednih učinkov vadbe, kot je izboljšanje telesne pripravljenosti in drugih. Predvidevamo tudi, da bi bili učinki funkcijske vadbe za krepitev mišic na kognitivne funkcije večji. Za optimalno izboljšanje tudi na tem področju pa je verjetno potrebna kombinirana vadba, ki poleg krepitve mišic vključi tudi za posameznika smiselno vadbo za koordinacijo in ravnotežje ter aerobno vadbo.

izr. prof. dr. Urška Puh, dipl. fiziot.