Izhodišča in namen raziskave

Ker se vse več mladih odloča za visokošolsko izobrazbo, je večja tudi potreba po psihološki podpori, prilagojeni zahtevam tega življenjskega obdobja. Čas študija je dobra priložnost za primarno preventivo na področju duševnega zdravja, za kar so učinkovite predvsem različne tehnike sproščanja in spoprijemanja s stresom ter krepitev telesnega zdravja. Čuječnost je ena izmed teh tehnik, ki je v zadnjem času postala zelo priljubljena, in raziskave kažejo, da ugodno vpliva na simptome pogostejših duševnih motenj (npr. depresija in tesnoba).

Namen raziskave je bil ugotoviti, ali nudenje tečaja urjenja čuječnosti, ki ga organizira univerza, lahko pripomore k boljši zmožnosti obvladovanja stresa pri študentih.

Metodološke značilnosti

Raziskava z naključno razporeditvijo preiskovancev je potekala na Univerzi v Cambridgeu v Združenem kraljestvu. Študentje, stari 18 let ali več in brez predhodnih duševnih motenj ali samoporočanih hudih duševnih stisk, so se z vprašalnikom prijavili na raziskavo. Iskanje primernih preiskovancev je potekalo v dveh obdobjih: preiskovanci v kohorti 1 so študij začeli oktobra 2015, v kohorti 2 pa januarja 2016. V posamezni kohorti so nato z računalniškim programom preiskovance naključno razporedili v dve skupini.

Preiskovanci v skupini MSS (iz angl. Mindfulness Skills for Students oz. veščine čuječnosti za študente) so poleg splošne podpore obiskali še brezplačen 8-tedenski tečaj čuječnosti, ki je potekal enkrat tedensko, od 75 do 90 minut. Tečaj je zajemal vaje meditacije in samorefleksije ter interaktivne vaje, poleg tega pa so tečajnike vzpodbujali, naj vadijo tudi doma. Preiskovanci v skupini splošne podpore so imeli ponujeno podporo preko že obstoječih programov univerze (mentorstvo, psihoterapija, itd.) in zunanjih programov (javno zdravstvo). Preiskovanci so vedeli, v katero skupino so bili razvrščeni.

Izid raziskave je bil samoporočan psihološki stres med izpitnim obdobjem, merjen z vprašalnikom CORE-OM (iz angl. Clinical Outcomes in Routine Evaluation Outcome Measure), kjer so višje vrednosti pomenile večji psihološki stres oziroma stisko. Sekundarni izid je bil merjen s CORE-OM takoj po MSS tečaju, splošno počutje pa so ovrednotili z lestvico Warwick-Edinburgh, po tečaju in med izpitnim obdobjem (ko je pritisk na študente predvideno največji).

Rezultati

Skupno 616 preiskovancev je bilo naključno razporejenih v dve skupini:  309 v skupini z MSS, 307 študentov pa v skupini splošne podpore. Med izpitnim obdobjem je 453 (74%) preiskovancev izpolnilo anketo CORE-OM. Rezultati kažejo, da je MSS zmanjšal stres med izpitnim obdobjem v primerjavi s splošno podporo. Preiskovanci v skupini MSS so za tretjino manj verjetno dosegali onesposabljajoče ravni psihološkega stresa kot preiskovanci v skupini splošne podpore. Analiza sekundarnega izida je pokazala, da je bila raven stiske takoj po MSS zmanjšana v primerjavi s kontrolno skupino. Stiska med preiskovanci v skupini s splošno podporo se je med akademskim letom povečala, medtem ko je skupina MSS znižanje vrednosti CORE-OM takoj po tečaju obdržala med akademskim letom. Tečaj MSS je izboljšal počutje med izpitnim obdobjem in po tečaju v primerjavi s splošno podporo.

Zaključki

Rezultati raziskave so pokazali, da urjenje čuječnosti lahko pripomore k boljšem počutju in večji zmožnosti spopadanja s stresom med študenti, s poudarkom na izpitnem obdobju. Brezplačni tečaji čuječnosti, ki niso del splošne podpore študentom, so lahko uporabna strategija za dodatno izboljšanje duševnega zdravja študentov. Osemtedenski tečaj čuječnosti v tej raziskavi je lahko primer izvedljivega in smiselnega dodatka k drugim pristopom za krepitev duševnega zdravja študentov.

Povzela: Katarina Salobir