V raziskavi se je kot najbolj ugodna izkazala kombinacija 7-urnega spanca, redne telesne dejavnosti in kratkotrajne rabe elektronskih naprav.

Ples je lahko učinkovit pristop k izgubi prekomerne telesne mase.

Izpostavljenost cigaretnemu dimu in vnetju lahko botruje mutacijam, ki na različne načine prispevajo k razvoju in širjenju rakavih celic.

Boljši in pogostejši socialni stiki pomagajo pri ohranjanju kognitivnih funkcij.

Ples je, zlasti ob tvornem vključevanju lokalne skupnosti v zasnovo in izvedbo vadbenega programa, lahko odlična oblika zdrave in varne rekreacije.

Zdi se, da tovrstna raba lahko zlasti pri dečkih in živahnejših otrocih slabi razvoj čustvenega nadzora.

Odkloni v prekrvavitvi možganskih regij pri igralcih ameriškega nogometa odpirajo nove pristope za diagnozo bolezni možganov.

Tako aktivno kot pasivno kajenje pomembno povečujeta tveganje za možgansko kap.

Terapija s pomočjo psov lahko omili nekatere simptome demence in izboljša kakovost življenja bolnikov.

Glasba predstavlja obetavno strategijo v zdravljenju demence, a ocena njene učinkovitosti in razlage mehanizmov terjajo boljše raziskave.

Mladostniki se zdijo najbolj dovzetni za neugodne vplive družbenih omrežij na splošno zadovoljstvo.

Izsledki raziskave kažejo, da socialna izolacija lahko prispeva k upadu umskih sposobnosti pri starejših osebah.

Povzeta raziskava je pokazala, da pri pogostih udarcih v glavo pride do zmanjšanja volumna določenih predelov možganov.

Že dve uri tedensko v naravi izboljšata počutje in oceno lastnega zdravja.

Ustvarjanje vizualnih podob spodbuja funkcijsko povezanost med možganskimi predeli, ki so udeleženi pri uspešnem spopadanju s stresom.

Sistematični pregled raziskav kaže, da je poklicni tekmovalni, zlasti pa kontaktni šport povezan z večjim tveganjem za bolezenski propad živčevja.

Več obširnih raziskav kaže, da je aktiven in družaben način življenja v starosti povezan z manjšo pojavnostjo demence.

Tudi blažja poškodba možganov je dejavnik tveganja za bolezni živčevja.