zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik
zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik

Spanje in Alzheimerjeva bolezen

9. marca 2019

Mnogo bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo ima motnje cikla spanja in budnosti. Te težave se lahko pojavijo že zgodaj v poteku bolezni. Tako imajo posamezniki z blagimi kognitivnimi motnjami abnormalen EEG v spanju. Prve spremembe pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, preden se bolezen klinično izrazi, zajemajo predvsem kopičenje beta-amiloida v obliki netopnih plakov v možganih. Posamezniki v tej zgodnji fazi bolezni, kognitivno še povsem normalni, a s kemijsko dokazanimi amiloidnimi plaki, imajo v primerjavi z vrstniki brez plakov slabšo kvaliteto spanja, kar kažejo meritve z aktigrafijo. Tudi raziskave na transgenskih miših kažejo, da upad spanca sovpada z začetkom odlaganja amiloidnih plakov v hipokampusu. Avtorji povzetega članka na podlagi drugih raziskav torej ugotavljajo, da obstaja povezava med Alzheimerjevo boleznijo in motnjami spanja, da kopičenje beta-amiloida moti spanec ter da moten spanec poveča tveganje za kopičenje beta-amiloida.

Presečne raziskave kažejo, da preveč (več od 11 ur) ali premalo (manj od 5 ur) spanja poveča tveganje za upad kognitivnih sposobnosti. Tudi slaba kvaliteta spanja, večje količine spanja čez dan ter večja razdrobljenost spanja povečajo tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni.  Tako pri miših kot pri ljudeh nivo topnega beta-amiloida v intersticiju in cerebrospinalni tekočini niha v skladu s ciklom spanja in budnosti. Pri dveh različnih transgenskih mišjih modelih so ugotovili, da je akutni učinek pomanjkanja spanja dvig v koncentraciji beta-amiloida, kronično pomanjkanje pa pospeši njegovo odlaganje v obliki plakov. Podobne raziskave na ljudeh v času nastanka tega članka še niso bile objavljene, domnevajo pa, da gre za podoben odnos.

V fazi spanja s počasnimi valovi so nevroni večino časa v hiperpolariziranem stanju, zato naj bi sproščali manj beta-amiloida kot med drugimi fazami spanja. Če je ta faza spanja okrnjena, nivo beta-amiloida naraste. Visoka zunajcelična koncentracija beta-amiloida je povezana z zgodnjim nastankom plakov, ko pa ti nastanejo, po mehanizmu pozitivne povratne zveze prispevajo k še intenzivnejšemu nalaganju novih plakov.

Pomembnost razumevanja dvosmerne povezave med Alzheimerjevo boleznijo in spanjem leži predvsem v tem, da omogoča preučevanje povezave med izboljšanjem kvalitete spanja ter zmanjšanjem tveganja za razvoj bolezni. Kvaliteta spanja bi lahko bila uporabljena tudi kot biološki označevalec bremena bolezni pri pacientih s predklinično obliko bolezni, kar bi olajšalo ocenjevanje učinkovitosti novih zdravil v preprečevanju napredovanja bolezni v simptomatsko fazo.

Povzela: Julija Šmon

Komentar strokovnjakinje

Novejše raziskave podpirajo pomembno vlogo spanja pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo predvsem zaradi vpliva na tvorbo beta-amiloida in tau beljakovine. Nekatere raziskave kažejo, da pride tudi pri motnjah dihanja med spanjem do nepravilnega uravnavanja presnove beta-amiloida ter do povečanega izražanja tau proteina.

izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj

Bibliografski podatki o objavi

  • Ju Y. S., Lucey P. B., Holtzman M. D. Sleep and Alzheimer disease pathology —a bidirectional relationship. Nature Reviews. Neurology Advance Online Publication. 24 December 2013; DOI: 10.1038/nrneurol.2013.269

Kaj pravi znanost?

Premikanje ure na poletni čas po mnenju avtoric preglednega članka lahko povzroči kratkoročne in dolgoročne motnje spanja, poveča tveganje za možgansko kap, depresijo in prometne nesreče ter vpliva na delovni in učni uspeh.

Poletni premik ure, zdravje in počutje

Premikanje ure na poletni čas po mnenju avtoric preglednega članka lahko povzroči kratkoročne in dolgoročne motnje spanja, poveča tveganje za možgansko kap, depresijo in prometne nesreče ter vpliva na delovni in učni uspeh.

Več
Prekomerno prehranjeni in debeli najstniki so morda bolj podvrženi škodljivim vplivom pomanjkanja spanca na umske sposobnosti kot normalno prehranjeni vrstniki, vendar so potrebne dodatne raziskave.

Spanec, telesna sestava in umske sposobnosti najstnikov

Prekomerno prehranjeni in debeli najstniki so morda bolj podvrženi škodljivim vplivom pomanjkanja spanca na umske sposobnosti kot normalno prehranjeni vrstniki, vendar so potrebne dodatne raziskave.

Več
Novo poročilo komisije znanstvene revije Lancet kaže, da lahko s 14 dejavniki življenjskega sloga preprečimo skoraj polovico (45 %) novih primerov demence.

Preprečevanje demence z življenjskim slogom

Novo poročilo komisije znanstvene revije Lancet kaže, da lahko s 14 dejavniki življenjskega sloga preprečimo skoraj polovico (45 %) novih primerov demence.

Več

Bi radi storili več?

Podprite nas

zdravaglava.si tudi na socialnih omrežjih

Spletišče zdravaglava.si ponuja izbor znanstveno podprtih priporočil za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja. Spletna stran ni nadomestilo za pogovor z zdravnikom, ki posameznikovo zdravstveno stanje najbolje pozna in mu lahko utemeljeno svetuje glede koristi in tveganj pri upoštevanju priporočil. Če imate skrbi ali vprašanja, povezana z zdravjem, vas prosimo, da poiščete zdravniško pomoč.

© 2019 – 2025 Projekt p3Z in program ZDZG

 

ISSN 2820-5073

Zdravaglava.si

Search

Naša spletna stran uporablja piškotke. S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z obiskom se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.Skrij obvestilo