Izhodišča

Uporaba tehnologije pred spanjem pri mladostnikih negativno vpliva na kvaliteto spanca in delovanje čez dan, zato se spodbuja omejitev uporabe elektronskih naprav pred spanjem in zagotavljanje zadostne količine spanca, ki je ključen za optimalno fizično in mentalno zdravje.

Namen

Tehnologija je postala del našega vsakdanjika. Namen naslednje raziskave je bil raziskati povezavo med uporabo tehnologije pred spanjem in dnevnim delovanjem pri mladostnikih.

Metode

Raziskava je sekundarna analiza ankete iz leta 2011 Ameriške nacionalne ustanove za spanje (angl. National Sleep Foundation), v kateri so uporabili podatke udeležencev, starih med 13 in 21 let (N=259). Vprašalnik je zajemal demografske podatke, spalne navade in uporabo tehnologije eno uro pred spanjem. Za ugotavljanje dnevne zaspanosti je bila uporabljena Epworthova lestvica zaspanosti (angl. Epworth Sleepiness Scale – ESS). Za izračun razlik med tistimi, ki so poročali o zadostnem ali o pomanjkljivem spancu ter ostalimi omenjenimi spremenljivkami, so uporabili različne statistične metode, korelacije pa so izračunali med pogostostjo uporabe tehnologije in dnevnim funkcioniranjem mladostnikov.

Rezultati

Mladostniki so v povprečju spali 7,3±1,3 ure na dan. 97% izpraševancev je pred spanjem uporabljalo tehnologijo. Povečana uporaba tehnologije in pogostost budnosti med nočjo zaradi mobilnih telefonov sta bili statistično pomembno povezani s prezgodnjim in nenaspanim vstajanjem ter zaspanostjo med dnevnim delovanjem (p<0,05). Mladostniki, ki so poročali o nezadostnem spancu, so pogosteje uporabljali tehnologijo pred spanjem, imeli so krajšo dolžino spanja, občutek nenaspanosti med hojo in večjo dnevno zaspanost kot tisti, ki so poročali o zadostnem spancu (p <0,05).

Zaključek

Uporaba tehnologije pred spanjem pri mladostnikih ima negativne posledice na nočno spanje in delovanje podnevi.

Povzela: Ajda Centa

Komentar strokovnjakinje

V članku je nazorno prikazano, kako otroci in mladostniki spijo manj, kot je priporočeno za njihovo starost. Pomanjkanje spanja pri mladostnikih vodi v dnevno utrujenost in zaspanost ter v motnje višjih živčnih funkcij in razpoloženja (predvsem se poveča depresivno razpoloženje). Tudi ostale študije na mladostnikih so pokazale, da se s krajšanjem spanca poveča tveganje za rizično vedenje, pomanjkanje spanca  pa tudi zmanjša izločanje hormona leptina (ki telesu sporoča, da ima dovolj energije in zmanjša apetit), kar posledično vodi v povečanje apetita in debelost. Najpomembnejši motilci spanja pri mladostnikih so elektronske naprave, ki so viri modre svetlobe, katere sevanje preko očesa (na svetlobo občutljivih melanopsinskih gangljijskih celic v retini) vpliva na biološko uro v možganih (v suprakiazmalnem delu hipotalamusa) in zakasni izločanje hormona melatonina iz češerike. Hormon melatonin tako vpliva na poznejše uspavanje in pozno prebujanje. Zato je res pomembno, da vsaj uro pred spanjem ne uporabljamo elektronskih naprav.

prof. dr. Leja Dolenc Grošelj