zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik
zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik

Sedeč življenjski slog in tveganje za depresijo

29. maja 2023

Izhodišča in namen raziskave

Depresija je pogosta duševna motnja. Glede na podatke Svetovne zdravstvene organizacije je bilo leta 2016 na svetu 350 milijonov oseb z depresijo. V vsakdanjem življenju veliko časa presedimo, še posebej pa to velja za določene poklice, kot so prevozniki, programerji, raziskovalci. Zaenkrat še nimamo sprejete enotne definicije miselno pasivnega in aktivnega sedenja, na splošno pa med miselno pasivno sedenje štejemo na primer gledanje televizije, med aktivno pa branje časopisa. V zadnjih letih so raziskave, ki so preučevale povezavo med sedenjem in pojavnostjo depresije, prišle do različnih zaključkov, zato je bil namen povzete raziskave preveriti vpliv sedečega načina življenja na tveganje za razvoj depresije.

Metodološke značilnosti

Raziskovalci so po pregledu podatkovnih baz PubMed in Embasse v meta-analizo vključili 12 prospektivnih kohortnih raziskav, ki so preučevale povezavo med sedečim načinom življenja in razvojem depresije pri odraslih ter so bile objavljene do junija 2019. Dve raziskavi sta potekali v Združenih državah Amerike, tri v Avstraliji in sedem v Evropi. Skupno število vključenih preiskovancev v vseh raziskavah je bilo 128.553. Ljudi brez depresije, ki so veliko časa sedeli, so primerjali s tistimi, ki so sedeli občutno manj časa, in spremljali, pri koliko posameznikih v vsaki skupini se je pojavila depresija.  Dodatno so v skupini z več sedenja razlikovali med miselno pasivnim in miselno aktivnim sedenjem. Pri tem so kot miselno pasivno sedenje opredelili gledanje televizije, sedeče pogovarjanje in sedenje, kot miselno aktivno sedenje pa uporabo računalnika, branje in vožnjo avtomobila.  Povprečni čas opazovanja je bil 5,97 let (od 1 do 13 let). Diagnoza depresije je bila v različnih raziskavah postavljena na podlagi različnih kriterijev.

Rezultati in zaključki

Rezultati analize so pokazali, da je bilo miselno pasivno sedenje statistično značilno povezano s 17-% večjim tveganjem za depresijo, medtem ko za miselno aktivno sedenje niso našli povezave s tveganjem za depresijo. Rezultati so bili odvisni tudi od izbrane definicije depresije. Miselno pasivno sedenje bi lahko bilo povezano z večjim tveganjem za razvoj depresije, torej bi, posledično, zmanjševanje miselno pasivnega sedenja v vsakdanjem življenju lahko pripomoglo k preprečevanju depresije. Največje omejitve raziskave so pomanjkanje enotnih definicij za ključne pojme, izbrane raziskave ne zajemajo vseh kategorij sedenja in do zaključkov prihajajo z uporabo različnih metodologij.

Povzela: Karin Šteblaj, študentka medicine

Bibliografski podatki o objavi

  • Huang Y, Li L, Gan Y, Wang C, Jiang H, Cao S, s sod. Sedentary behaviors and risk of depression: a meta-analysis of prospective studies. Transl Psychiatry. 2020 Jan 22;10(1):26. DOI: 10.3233/JAD-170731>10.1038/s41398-020-0715-z

Kaj pravi znanost?

V veliki raziskavi, zasnovani po vzoru igre Telefončki, je kakovost informacij z naraščajočim številom prenosov upadala, vendar pri tem – in pri uspehu prenosa informacij – med preiskovanci z in brez MAS ni bilo razlik.

Motnja avtističnega spektra in učinkovitost sporazumevanja

V veliki raziskavi, zasnovani po vzoru igre Telefončki, je kakovost informacij z naraščajočim številom prenosov upadala, vendar pri tem – in pri uspehu prenosa informacij – med preiskovanci z in brez MAS ni bilo razlik.

Več
Floreyjev indeks demence, ki napoveduje starost ob diagnozi različnih stopenj kognitivnega upada, se je izkazal kot relativno zanesljivo orodje, vendar pred uporabo v klinični praksi terja dodatno preverbo.

Računalniški model za napovedovanje blage kognitivne motnje in demence

Floreyjev indeks demence, ki napoveduje starost ob diagnozi različnih stopenj kognitivnega upada, se je izkazal kot relativno zanesljivo orodje, vendar pred uporabo v klinični praksi terja dodatno preverbo.

Več
Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Dejavniki tveganja za zgodnji pojav demence

Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.

Več

Bi radi storili več?

Podprite nas

zdravaglava.si tudi na socialnih omrežjih

Spletišče zdravaglava.si ponuja izbor znanstveno podprtih priporočil za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja. Spletna stran ni nadomestilo za pogovor z zdravnikom, ki posameznikovo zdravstveno stanje najbolje pozna in mu lahko utemeljeno svetuje glede koristi in tveganj pri upoštevanju priporočil. Če imate skrbi ali vprašanja, povezana z zdravjem, vas prosimo, da poiščete zdravniško pomoč.

© 2019 – 2025 Projekt p3Z in program ZDZG

 

ISSN 2820-5073

Zdravaglava.si

Search

Naša spletna stran uporablja piškotke. S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z obiskom se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.Skrij obvestilo