Izhodišče

Nedavne raziskave kažejo na to, da je profesionalno ukvarjanje s tekmovalnim kontaktnim športom dejavnik tveganja za nevrodegenerativno bolezen amiotrofična lateralna skleroza (ALS). ALS je redka bolezen, ki prizadene živčne celice, odgovorne za hoteno gibanje mišic (npr. pri hoji ali govoru). To je napredujoča, neozdravljiva bolezen, ki se konča s smrtjo. 

Metode

Sistematičen pregled je zajel šestnajst izvirnih znanstvenih raziskav, pridobljenih s pregledom knjižnic PubMed, Cochrane Baza sistematičnih pregledov in Cochrane Centralni register kontroliranih raziskav, pregled Google Učenjaka ter seznama literature vključenih objav. Vključitveni kriteriji za raziskave, ki so jih zajeli, so bili: starost preiskovancev nad 16 let, vključitev ustrezne kontrolne skupine preiskovancev ter ustrezna zasnova raziskave. Merjeni izid je bil pogostnost ALS oz. smrti zaradi ALS v preiskovanih vzorcih populacije. V zajetih raziskavah so kot primerjalne skupine nastopali profesionalni športniki v nekontaktnih športih (npr. maraton, drsanje), rekreativni športniki v kontaktnih športih in nešportni preiskovanci ustrezne starosti in spola. 

Rezultati

Analiza zbranih raziskav je pokazala, da je bila organizirana tekmovalna športna dejavnost povezana z višjim tveganjem za ALS, prav tako je bilo profesionalno ukvarjanje s tekmovalnimi športi povezano z višjim tveganjem kot pri rekreativnih športih. Športi s ponavljajočimi se udarci v glavo in večjo verjetnostjo za poškodbe vratne hrbtenice so bili povezani z višjim tveganjem za ALS.  

Zaključek

Sistematičen pregled raziskav je pokazal, da je bilo tveganje za ALS pomembno povišano v povezavi z dvema neodvisnima dejavnikoma: 1.) s profesionalnim ukvarjanjem s tekmovalnimi športi ter 2.) s športnimi aktivnostmi, pri katerih so pogoste ponavljajoče se poškodbe glave, vratu in hrbtenice. Kombinacija obeh dejavnikov – profesionalno ukvarjanje s kontaktnimi športi – je bila povezana z najvišjim tveganjem za ALS. 

Povzela: Teodora Zupanc

Komentar strokovnjakinje

Človeški možgani vse življenje izgubljajo več živčnih celic, kot jih uspejo nadomestiti. Pri nevrodegenerativnih boleznih (npr. Parkinsonova ali Alzheimerjeva bolezen) je prav pospešen in obilen propad živčnih celic temeljni vzrok za rušenje delovanja živčnih omrežij in pojav bolezenskih znakov. Te bolezni brez izjeme napredujejo, krnijo kakovost bolnikovega življenja in življenja njihovih skrbnikov ter se končajo s smrtjo. Vzrokov za večino nevrodegenerativnih bolezni ne poznamo, vemo pa, da je med kandidatnimi dejavniki za nastanek in razvoj nekaterih izmed njih tudi ponavljajoča se poškodba glave s pretresom možganov (npr. parkinsonizem boksarjev ali kronična travmatska encefalopatija igralcev ameriškega nogometa). Pričujoča raziskava kaže, da je tudi amiotrofična lateralna skleroza ena izmed teh bolezni, dodatno pa rezultati analize izvornih raziskav nakazujejo, da je že samo profesionalno ukvarjanje s tekmovalnimi športi (tudi, če ne gre za kontaktne športe) dejavnik, povezan z višjim tveganjem za ALS. Rezultati govorijo v prid sistematičnemu zbiranju podatkov in dodatnim raziskavam, obenem pa spodbujajo premislek o pomenu preventivnih ukrepov za zaščito možganov in hrbtenjače pri profesionalnih tekmovalnih športih.

prof. dr. Maja Bresjanac