Izhodišča in namen raziskave

Poplava obljub o celostni izboljšavi človekovih kognitivnih sposobnosti je v zadnjih letih postala uspešna tržna niša. Kako in če sploh vse skupaj deluje, je s pomočjo britanskega televizijskega programa »Bang Goes The Theory«, skušala pojasniti šesttedenska spletna raziskava v VB.Cilj raziskave je bil preveriti, ali reden kognitivni trening vpliva na izboljšanje kognitivnih funkcij.

Metodološke značilnosti

V raziskavi je 11 430 zdravih udeležencev vsak dan vsaj deset minut reševalo predpisano nalogo. Pred začetkom raziskave so udeleženci opravili nevropsihološke teste, ki so predstavljali izhodiščno kognitivno stanje. Nato so jih naključno razdelili v dve eksperimentalni in eno kontrolno skupino. Prva eksperimentalna skupina je v naslednjih šestih tednih reševala naloge za izboljšanje odločanja, načrtovanja in reševanja problemov, druga pa naloge za krepitev spomina, pozornosti, vidno prostorskega procesiranja. Kontrolna skupina ni reševala nalog, ampak je zgolj odgovarjala na vprašanja s pomočjo interneta. Pri analizi podatkov so najprej primerjali prvo in zadnje reševanje nalog za specifično kognitivno funkcijo (npr. spomin) in za vsako ugotovili, da se je rezultat izboljšal. Drugi sklop analiz pa je preverjal učinek vadbe na rezultate nevropsiholoških testov. Primerjava rezultatov pred in po kognitivnem treningu, je pokazala zelo nizko stopnjo izboljšanja za vse skupine. Izboljšanje so opazili tudi pri kontrolni skupini, ki je zgolj brskala po internetu in iskala odgovore na vprašanja.

Rezultati in zaključki

Rezultati raziskave so torej pokazali pozitiven učinek vadbe neke specifične kognitivne funkcije na njeno izboljšanje. Iz nevropsiholoških testov je razvidno, da krepitev te kognitivne funkcije ni botroval izboljšanju drugih kognitivnih sposobnosti. Dodatna ugotovitev raziskave je, da je za izboljšanje bodisi specifične kognitivne funkcije bodisi veščine iskanja odgovorov na spletu, pomembno, da se to počne redno.

Povzela: Tina Giber

Komentar strokovnjakinje

Izsledki velike raziskave so dokaj nedvoumno pokazali, da obljubljenih krepilnih učinkov spletnih komercialnih umovadb na splošne umske sposobnosti ne gre pričakovati. Za to prelomno raziskavo so o podobnih rezultatih na temelju svojih raziskav poročali tudi drugi avtorji. Vaja posamezne umske sposobnosti krepi le to in ne tudi vseh drugih značilnosti delovanja uma. To ne pomeni, da umovadba ni v prid razvoju in ohranjanju uma skozi vse življenje, pomeni pa, da le z naborom vaj za posamezne umske funkcije ne bomo ohranili splošnih umskih sposobnosti in zdravja možganov.

prof. dr. Mara Bresjanac