Izhodišča in namen raziskave

Prehranski vzorci, ki vključujejo pretežno živila rastlinskega izvora in le malo ali nič jajc, mlečnih izdelkov, rib in mesa, postajajo zaradi ugodnih vplivov na zdravje in manj škodljivih okoljskih učinkov čedalje bolj priljubljeni v primerjavi s prehranskimi vzorci, ki vključujejo večji delež živil živalskega izvora. Ker naraščajoče število izsledkov kaže, da je pri oceni vpliva živil na zdravje njihova sestava verjetno vsaj tako pomembna kot njihov izvor, so avtorji povzete raziskave preverjali, kako uživanje zdravih in nezdravih živil rastlinskega izvora vpliva na tveganje za obolevnost in smrtnost zaradi različnih kroničnih nenalezljivih bolezni.

Metodologija

Raziskovalci so v analizo vključili podatke preiskovancev iz raziskave Biobanke Združenega kraljestva (angl. UK Biobank). Sodelujoči (odrasli, stari med 40 in 69 let) so se vanjo prostovoljno vključili med letoma 2006 in 2010, avtorji pa so uporabili njihove podatke, zbrane do leta 2021. V končni vzorec so tako zajeli 126 394 preiskovancev, ki so vsaj dvakrat z beleženjem 24-urnega prehranskega dnevnika poročali o svojih prehranskih navadah, ob vključitvi pa tudi o drugih vidikih svojega življenjskega sloga, zdravstvenega stanja in družbeno-ekonomskega položaja. Izključitveni kriteriji so zajemali umik privolitve za sodelovanje v raziskavi, manjkajoče podatke, nezanesljivo nizek ali visok energijski vnos ter znano diagnozo srčno-žilnih bolezni, raka ali zloma kosti pred zadnjim izpolnjevanjem prehranskega dnevnika.

Raziskovalci so z uporabo spletnega programa za vsakega preiskovanca na podlagi vsaj dveh izpolnjenih prehranskih dnevnikov določili indeks uživanja zdravih (angl. healthful plant-based diet index, hPDI) in nezdravih (angl. unhealthful plant-based diet index, uPDI) živil rastlinskega izvora. Kategorije vključenih živil so zajemale polnozrnata žita, sadje, zelenjavo, oreščke, stročnice ter vegetarijanske beljakovinske izdelke, čaj in kavo, sadne sokove, predelana žita, krompir, sladkane pijače in slaščice, pa tudi živalsko mast, mleko in mlečne izdelke, jajca, ribe in morske sadeže, meso in druge izdelke živalskega izvora. Pri hPDI so bila pozitivno ovrednotena zdrava živila rastlinskega izvora, negativno pa nezdrava živila rastlinskega izvora in živila živalskega izvora, pri uPDI pa je bilo ravno nasprotno. Končni seštevek točk je bil oblikovan z upoštevanjem izvora in pogostosti uživanja posameznih kategorij živil, raziskovalci pa so upoštevali tudi spol preiskovancev.

Pri statistični analizi so uporabili podatke o obolevnosti in smrtnosti, pridobljene iz bolnišničnih arhivov in državnih registrov, ter glede na končni seštevek hPDI in uPDI izračunali razmerje tveganj za smrt (iz katerega koli vzroka, dodatno pa še zaradi srčno-žilnih obolenj ali raka) ter razmerje tveganj za obolevnost zaradi srčno-žilnih bolezni (vključno s srčnim infarktom, ishemično in hemoragično možgansko kapjo), za rakom (vključno z rakom dojke, prostate ter debelega črevesa in danke) in tveganje za zlom kosti (vključno s kolkom in vretenci). Pri tem so upoštevali starost preiskovancev, v dodatne analize pa so vključili tudi njihov spol, etnično pripadnost (zaradi kulturnih razlik v prehranskih navadah), kadilski status, indeks telesne mase, doseženo izobrazbo ter poligensko oceno tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni in naštetih oblik raka.

Rezultati

V vključenem vzorcu je bilo 55,9 % žensk, povprečna starost preiskovancev pa je znašala 56,1 let. Največji delež vzorca so zastopali svetlopolti posamezniki (91,3 %). Časovni interval spremljanja je znašal med 10,6 in 12,2 let; v tem času je umrlo skupno 5627 posameznikov (698 zaradi srčno-žilnih bolezni in 3275 zaradi raka). Med preživelimi je pri 6890 preiskovancih prišlo do srčno-žilnih zapletov, pri 8939 do raka ter pri 4751 do zlomov kosti.

Skupini preiskovancev z visokim in nizkim indeksom hPDI sta se statistično značilno razlikovali v zastopanosti žensk (ki jih je bilo več v prvi skupini), indeksu telesne mase (nižji v prvi skupini), stopnji dosežene izobrazbe (višja v prvi skupini), samoporočani oceni splošnega zdravstvenega stanja (bolje ocenjeno v prvi skupini) in vnosu alkohola (nižji v prvi skupini).

Preiskovanci z visokim indeksom hPDI so imeli glede na posameznike z nizkim indeksom hPDI statistično značilno nižje tveganje za smrt iz katerega koli vzroka ter statistično značilno nižje celokupno tveganje za pojav raka in srčno-žilnih bolezni. Na nasprotnem delu spektra so imeli preiskovanci z visokim indeksom uPDI v primerjavi s tistimi, ki so dosegli nižje vrednosti, statistično značilno višje tveganje za smrt iz katerega koli vzroka in zaradi raka ter statistično značilno višje celokupno tveganje za pojav raka in srčno-žilnih bolezni. Vpliv višine indeksov hPDI in uPDI na tveganje za zlom kosti ni bil statistično značilen, rezultati analiz z vključitvijo dodatnih spremenljivk pa so se v veliki večini primerov skladali z zgoraj naštetimi.

Zaključki

Avtorji na podlagi izsledkov sklepajo, da prehranski vzorci, ki temeljijo na visokem vnosu živil rastlinskega izvora in omejujejo vnos živil živalskega izvora, sladkanih pijač, slaščic, predelanih žit, krompirja in sadnih sokov, lahko prispevajo k nižjemu tveganju za obolevnost in smrt zaradi najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni. Izpostavljajo, da upoštevanje povečane (poli)genske nagnjenosti k njihovemu razvoju v izvedeni analizi ni pomembno vplivalo na rezultate, kar pomeni, da ima zdrava prehrana pretežno rastlinskega izvora ugodne vplive na zdravje tudi pri gensko bolj ogroženih posameznikih. Domnevajo, da tovrstna prehrana zdravju koristi zlasti zaradi zniževanja tveganja za razvoj debelosti, kroničnega vnetja in odpornosti na inzulin, pa tudi zaradi relativno višjega vnosa vlaknin, ki ugodno vplivajo na črevesni mikrobiom, in izboljšanja lipidnega profila, kar botruje nižjemu tveganju za pojav srčno-žilnih zapletov. Med omejitvami raziskave izpostavljajo uporabo 24-urnih prehranskih dnevnikov za izpeljavo splošnih prehranskih navad preiskovancev (čeprav dodajajo, da je zanesljivost tovrstnih metod glede na izsledke drugih raziskav pravzaprav dokaj visoka) in, četudi številčen, etnično dokaj homogen vzorec vključenih preiskovancev, ki zato splošnega prebivalstva Združenega kraljestva ne odraža najbolje, zato predlagajo izvedbo dodatnih raziskav, ki bi v zasnovi upoštevale in odpravile naštete pomanjkljivosti.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.

Komentar strokovnjaka

Na podlagi raziskave Thompsonove in sod. lahko zaradi njenih metodoloških omejitev (predvsem arbitrarnega in zelo splošnega točkovnika za vrednotenje prehrane udeležencev) naredimo zgolj en praktično uporaben zaključek: da je splošna kakovost prehrane  – tj. zastopanost manj predelanih ter bolj hranilnih in nasitnih skupin živil  –  verjetno najpomembnejši dejavnik od prehrane odvisnega tveganja za obolevnost in smrt zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni.

Prehrana pretežno rastlinskega izvora je lahko ugodna za zdravje, če temelji predvsem na živilih oz. skupinah živil, ki so višje kakovosti  – manj predelana ter bolj hranilna in nasitna živila. To lahko velja tudi v primeru, ko izključimo nekatera dokazano ugodna živila oz. skupine živil, katerih višji vnos je načeloma povezan z boljšimi izidi, kot so na primer krompir, ribe in mlečni izdelki. Slednji so bili namreč v raziskavi Thomsonove in sod. točkovani negativno.

Hkrati pa se je pomembno zavedati, da rastlinski izvor ni zagotovilo za ugodno prehrano. Tak način prehranjevanja se lahko izkaže tudi kot neugoden za zdravje, če ga določa višji vnos nekaterih manj kakovostnih rastlinskih alternativ, sadnih sokov, predelanih žit ter prigrizkov in slaščic.

V zaključku si torej velja zapomniti, da ne glede na to, za kakšen način prehrane se odločimo  ali kako svojo dieto poimenujemo, vpliv naše prehrane na zdravje v največji meri določa njena splošna kakovost in ne izključevanje oz. izbiranje posebno določenih skupin živil.

Nenad Kojić