Izhodišča in namen raziskave

Kljub temu, da vegetarijanska dieta (VD) predstavlja vedno bolj popularen način prehranjevanja, do sedaj ni znanih veliko podatkov o njenih učinkih na dejavnike srčno-žilnega tveganja pri zdravih vsejedih posameznikih. Cilj raziskave je bil primerjati učinke 3-mesečnega obdobja prehranjevanja po vegetarijanski dieti z mediteransko dieto (MD).

Metodološke značilnosti

V raziskavo je bilo vključenih 181 preiskovancev s povprečno starostjo 51,1 leta. Delež preiskovancev, ki so vztrajali v raziskavi do njenega izteka, je bil 84,7 %. Raziskava je bila randomizirana in odprta. Preiskovanci so bili razdeljeni v dve skupini, ena skupina se je 3 mesece prehranjevala z vegetarijansko dieto, druga pa 3 mesece z mediteransko in nato še obratno. Pri vsaki klinični oceni sta bili izmerjeni telesna masa in telesna sestava (z napravo za analizo bioelektrične impedance). Na začetku in na koncu vsake faze intervencije so bili zbrani vzorci venske krvi, v kateri so izmerili vrednosti LDL-holesterola in trigliceridov.

Rezultati

Izvajanje tako vegetarijanske kot mediteranske diete je prispevalo k podobnemu zmanjšanju telesne mase (1,88 kg in 1,77 kg), ki je bilo v primerjavi z izhodiščnim stanjem statistično značilno, vendar se skupini med seboj nista statistično značilno razlikovali. Enako je veljalo tudi za indeks telesne mase in maso maščevja. Statistično pomembne razlike med skupinama pa so se pokazale pri ravneh LDL-holesterola in trigliceridov. Vrednosti LDL-holesterola so se pri VD statistično značilno znižale, medtem ko se pri skupini MD niso statistično spremenile, MD pa je povzročila statistično pomembno znižanje ravni trigliceridov v primerjavi z VD.

Zaključki

Obe dieti sta bili učinkoviti pri zmanjševanju telesne mase, indeksa telesne mase in maščobne mase. Pri primerjavi srčno-žilnih učinkov je bila VD učinkovitejša pri zniževanju ravni LDL-holesterola, medtem ko je imela MD večji učinek na znižanje ravni trigliceridov. Rezultati raziskave bi lahko izboljšali ozaveščenost splošne populacije glede vegetarijanske in mediteranske diete ter njunih vplivov na zmanjševanje dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Kljub spodbudnim rezultatom pa ostaja potreba po daljših raziskavah z večjim številom preiskovancev.

Povzela: Tina Hohnjec, študentka medicine