Izhodišča in namen

Strokovna priporočila so v preteklosti zagovarjala intenzivno telesno vadbo za ohranjanje in krepitev zdravja, sedaj pa vedno bolj priporočajo koncept “aktivnega življenjskega sloga”. Ta koncept pomeni vključevanje različnih aktivnosti v vsakodnevni urnik (npr. hoja po stopnicah namesto vožnje z dvigalom, hoja ali kolesarjenje namesto uporabe avtomobila) in je za posameznika lažje izvedljiv kot namenjanje posebnega časa zgolj za telesno vadbo. Avtor v preglednem članku povzema ugotovitve različnih presečnih in longitudinalnih raziskav, ki raziskujejo učinkovitost aktivnega življenjskega sloga pri izboljšanju zdravja preiskovancev.

Rezultati

Tako presečne kot tudi longitudinalne raziskave podpirajo povezavo med aktivnim življenjskim slogom in znižanjem dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Avtor pri presečnih študijah izpostavlja težavo, da so se za napornejše aktivnosti odločali posamezniki, ki so bili bolj telesno zmogljivi. Taki preiskovanci imajo že v začetku manj dejavnikov tveganja kot preiskovanci, ki se odločajo za lažje aktivnosti. Podobno je tudi pri mnogih longitudinalnih študijah, kjer se za sodelovanje odločajo mlajši, relativno dobro telesno pripravljeni nekadilci.

Hitra hoja pomembno prispeva k izboljšanju zdravja pri starejših ljudeh s pretežno sedečim življenjskim slogom in preveliko telesno težo. Raziskovalci največje izboljšanje v zdravstveni prognozi opazijo pri posameznikih, ki z nezahtevno vadbo preidejo iz skupine z najslabšo zmogljivostjo v skupino z drugo najslabšo zmogljivostjo – torej je pomembno, da tudi najmanj zmogljivi storijo vsaj malo.

V članku zajeta priporočila svetujejo vsaj 5 MET (kjer 1 MET pomeni porabo 3,5 mL kisika na kilogram telesne mase na minuto oz. mirovanje) kot minimalno stopnjo napora za ohranjanje zdravja pri povprečnem odraslem. Posameznik naj tako dejavnost izvaja tri do petkrat na teden po eno uro. V kontekstu aktivnega življenjskega sloga to pomeni:

– hojo s hitrostjo 8,4 km/h – torej porabo energije, ki je lažje dosegljiva s tekom, hojo po neravni ali mehki podlagi (npr. navkreber ali po snegu),

– kolesarjenje s hitrostjo 16 km/h,

– plavanje s hitrostjo 25 m/min,

– težje oblike dela na vrtu, npr. žaganje drv.

Zaključki

Povzete raziskave nakazujejo, da pri mlajših odraslih na zdravje bolj ugodno vpliva intenzivnejša vadba. Za izboljšanje zdravja pri starejših in pretežkih posameznikih, ki veliko sedijo, zadostuje že zmerno aktiven življenjski slog. Avtor zaključuje, da obstaja potreba po prospektivnih raziskavah, ki bi primerjale učinkovitost obeh pristopov pri različnih starostnih skupinah.

Povzela: Lana Blinc

Komentar strokovnjakinje

Ugotovitev avtorja dve desetletji starega preglednega prispevka, da je telesna vadba prinesla največje zdravstvene izboljšave tistim, ki so iz popolne nedejavnosti prešli v najnižjo kategorijo zmogljivosti, še ne pomeni, da za vse tiste, ki niso čisto na dnu, gibanje nima pomembnih vplivov na zdravje! Svojo aktivnost moramo prilagoditi lastnim zmogljivostim. A kaže, da si s telovadbo ne krajšamo življenja.

prof. dr. Maja Bresjanac