Uvod in izhodišča raziskave

Razširjeno prepričanje, da igranje glasbila lahko prispeva k boljšim akademskim dosežkom in umskim sposobnostim otrok, temelji na predpostavki o obstoju t.i. daljnega prenosa sposobnosti (angl. far transfer) oziroma ideji, da redno izvajanje posamezne miselne naloge lahko izboljša dosežke na  vsebinsko nepovezanih področjih. Izsledkov, ki bi podpirali obstoj tega pojava, skorajda ni (več o tej in drugih temah tudi v uvodniku  Umovadba za zdravo glavo), vendar nekateri raziskovalci vseeno domnevajo, da bi lahko učenje usmerjenih, umsko zahtevnih veščin, kot je igranje glasbila, prek posledično pogostejše uporabe možganskih omrežij, udeleženih pri spominu, učenju novega jezika (oziroma branju notnega zapisa) in prepoznavi zvokov, prispevalo k splošnemu izboljšanju dosežkov na drugih področjih. Ker si izsledki tozadevnih eksperimentalnih raziskav med seboj pogosto nasprotujejo, najbolj ažurne meta-analize pa se soočajo z metodološkimi izzivi in je od njihove izvedbe preteklo že nekaj let, sta avtorja povzetega raziskovalnega poročila, Sala in Gobet, izvedla lastni meta-analitični pregled, v katerega sta vključila večje število izvirnih raziskav in dodatne statistične analize.

Metodologija

V meta-analizo sta vključila 54 raziskav s skupno 6984 preiskovanci, izvedenih do 1. 12. 2019, ki so ustrezale naslednjim kriterijem: njihova zasnova je morala biti eksperimentalna in zajemati umsko zahteven program učenja igranja glasbila, ob tem pa vključevati vsaj eno kontrolno skupino. Raziskave so morale preverjati vpliv učenja igranja glasbil s preizkusi nepovezanih umskih sposobnosti oziroma beleženjem akademskih dosežkov na nepovezanih področjih. Preiskovanci so morali biti stari med 3 in 16 let, zdravi in brez predhodnjih izkušenj z igranjem glasbil, avtorji raziskav pa so morali zabeležiti dovolj podatkov, da so omogočili izračun velikosti učinkov.

Sala in Gobet sta v svojih statističnih analizah ocenila vpliv šestih vidikov vključenih raziskav na poročane izsledke: vpliv standardizirane povprečne razlike v preizkusih umskih sposobnosti oz. akademskih dosežkih med eksperimentalno in kontrolno skupino pred začetkom raziskave (s čimer sta poskušala opredeliti morebitno izhodiščno prisotnost razlik med preiskovanci); vpliv prisotnosti ali odsotnosti naključne razporeditve preiskovancev v eksperimentalno oziroma kontrolno skupino; vpliv vrste kontrolne skupine (bodisi aktivna, ki je učenje igranja glasbila primerjala z učenjem druge veščine, npr. plesa, bodisi pasivna, kjer preiskovanci niso bili deležni nobene intervencije); vpliv starosti preiskovancev; vpliv načina merjenja odvisne spremenljivke (tj. učnega uspeha ali umskih sposobnosti) in vpliv trajanja učenja. Za vsak opazovani izid sta izračunala velikost učinka in pri tem upoštevala številčnost eksperimentalne ter kontrolne skupine, izhodiščne razlike med skupinami in sovpadanje izidov ponavljajočih se preizkusov umskih sposobnosti (tako med skupinama kot znotraj posamezne skupine). V izbranih statističnih modelih sta upoštevala tudi dejstvo, da je več opazovanih izidov lahko izviralo iz iste raziskave, ocenila pristranost pri poročanju izsledkov in z dodatnimi analizami določila raznolikost vključenih raziskav, ki lahko, če je izrazita, prispeva k nepravilnemu tolmačenju izsledkov.

Rezultati

Povprečna starost vključenih preiskovancev je znašala 6,45 let, povprečni razpon starosti pa med 3,5 ter 11,59 let. Povprečna standardizirana izhodiščna razlika v opazovanih izidih je med eksperimentalnimi in kontrolnimi skupinami znašala  -0,038, povprečno trajanje učenja pa je pri raziskavah, ki so poročale o urah, znašalo 53,37 ur; pri tistih, ki so poročale o tednih učenja, 29,29 tednov ter pri tistih, ki so poročale o številu srečanj, 53,43 srečanj.

Rezultati osrednjih analiz so pokazali majhen, statistično značilen vpliv učenja igranja glasbila na umske sposobnosti in akademske dosežke, obenem pa tudi zmerno raznolikost vključenih raziskav in pomemben vpliv izhodiščnih razlik med skupinama ter vrste kontrolne skupine. Raziskave, ki so vključevale pasivne kontrolne skupine, so poročale o statistično značilnih in zmerno raznolikih učinkih, tiste z aktivnimi kontrolnimi skupinami pa o skorajda ničnem in statistično neznačilnem (ter bistveno manj raznolikem) učinku učenja glasbila na splošne umske sposobnosti oziroma učni uspeh. Na raznolikost raziskav s pasivnimi kontrolnimi skupinami je, po izsledkih sodeč, bistveno vplival način razporeditve preiskovancev v eksperimentalno ali kontrolno skupino  – če je bila razporeditev naključna, je bila zaznana velikost učinka skoraj štirikrat manjša.

Zaključki

Sala in Gobet na podlagi izsledkov sklepata, da je splošni vpliv učenja igranja glasbil na umske sposobnosti in akademske dosežke otrok najverjetneje zanemarljiv, saj ga metodološko ustreznejše raziskave (tj. tiste z aktivno kontrolno skupino in naključno razporeditvijo preiskovancev) niso zaznale, dejavniki, kot so starost, trajanje učenja in vrsta merjenega izida, pa ne vplivajo na izsledke. Avtorja gresta še korak dlje: poleg poudarjanja metodoloških pomanjkljivosti številnih raziskav na tem področju, ki zaradi zavajajočih izsledkov bolj kot k uvidu prispevajo k šumu, na podlagi svojih rezultatov o izvoru raznolikosti med vključenimi raziskavami zaključujeta, da je daljni prenos sposobnosti izredno redek  – če sploh obstaja. Raziskave in druga poročanja o domnevni povezanosti med sposobnostjo igranja glasbil in splošnimi intelektualnimi dosežki so tako po njunem mnenju pretirani in posledica nezadostne izenačitve izhodiščnih razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino, odsotnost blagodejnega vpliva učenja igranja glasbil na splošne umske sposobnosti pa primerjata z odsotnostjo tovrstnega vpliva učenja drugih umsko zahtevnih veščin, npr. igranja videoiger in urjenja delovnega spomina. Kot zanimive smeri za nadaljnje raziskovanje izpostavljata vpliv učenja igranja glasbil na ne-kognitivne vidike otroškega razvoja, vključno z družabnim vedenjem in razvojem samozavesti (in dodajata, da tovrstni ugodni vplivi skoraj zagotovo niso omejeni zgolj na glasbeno udejstvovanje), ter na pojav bližnjega prenosa sposobnosti (npr. vpliv izboljšanja razumevanja aritmetičnega notnega zapisa na dosežke pri aritmetiki), ki je, za razliko od daljnega prenosa sposobnosti, lažje dosegljiv.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.