Izsledki raziskave kažejo, da je ustrezen spanec verjetno bolj pomemben za telesno dejavnost kot obratno, vendar relativno enoličen vzorec terja izvedbo dodatnih raziskav.

Naše stanje budnosti ali zaspanosti ni naključno. Možgani imajo zapleten sistem kemičnih snovi, ki nas budijo ali uspavajo. Ko je ravnovesje med temi snovmi porušeno, pride do motenj spanja ali utrujenosti.

Intenzivno in strukturirano vzdrževanje zdravih navad je pri starostnikih s povišanim tveganjem za demenco prispevalo k izrazitejšemu izboljšanju umskih sposobnosti kot samoiniciativni pristop.

Premikanje ure na poletni čas po mnenju avtoric preglednega članka lahko povzroči kratkoročne in dolgoročne motnje spanja, poveča tveganje za možgansko kap, depresijo in prometne nesreče ter vpliva na delovni in učni uspeh.

Prekomerno prehranjeni in debeli najstniki so morda bolj podvrženi škodljivim vplivom pomanjkanja spanca na umske sposobnosti kot normalno prehranjeni vrstniki, vendar so potrebne dodatne raziskave.

Novo poročilo komisije znanstvene revije Lancet kaže, da lahko s 14 dejavniki življenjskega sloga preprečimo skoraj polovico (45 %) novih primerov demence.

Telesna dejavnost je povezana z izboljšanjem kakovosti in trajanja spanca.

Čeprav teorija o glimfatičnem sistemu ponuja izvirne odgovore na vprašanji, kako se možgani snažijo in zakaj spimo, je zgodba bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled.

Obtežena odeja je lahko učinkovit in varen pripomoček pri zdravljenju nespečnosti, ki je pogosto pridružena določenim psihiatričnim motnjam.

Uporaba obtežene odeje je bila pri mladih, zdravih preiskovancih povezana z večjim izločanjem melatonina kot uporaba navadne odeje.

Pomanjkanje spanja lahko botruje prekomernemu vnetnemu odzivu in večjemu tveganju za številne, tudi srčno-žilne bolezni.

Daljši spanec je v kratki, a temeljiti raziskavi sovpadal z nižjim kaloričnim vnosom in izgubo telesne mase.

Raziskovalci so na podlagi obširne analize raziskav pripravili nove smernice za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni pri starostnikih.

Zdi se, da motnje spanja lahko prispevajo k propadu živčnih celic in obratno.

Že izpostavljenost nizki jakosti svetlobe je pri manjšem številu zdravih predšolskih otrok močno zmanjšala izločanje melatonina.

Ne le premalo, tudi preveč spanja lahko škodi umskim sposobnostim.

Potreba po spanju ostaja ena najočarljivejših skrivnosti biologije, kjer dokončnega znanstvenega odgovora še ni.

Ali so težave z dihanjem med spanjem povezane z večjim tveganjem za kognitivni upad?

V raziskavi so ugotavljali, ali lahko umetna zunanja svetloba vpliva na spanje in duševno zdravje pri mladostnikih.

Z odraščanjem se čas spanja navadno krajša, kar lahko hitro privede do dolgotrajnega pomanjkanja spanca. Slednji vpliva na razvoj mladostniških možganov in obratno.

Za boljšo kvaliteto spanca in delovanje čez dan, se spodbuja omejitev uporabe elektronskih naprav pred spanjem.

Raziskava je pokazala, da lahko zibanje postelje vpliva na delovanje možganov med spanjem. Zaradi zibanja naj bi se izboljšala spanec in spomin.

Kofein kratkotrajno izboljša nekatere umske in telesne sposobnosti, vendar spanca v celoti ne more nadomestiti.

Spanje je nujno potrebno za normalno delovanje živčevja.

Na nastanek Alzheimerjeve bolezni vpliva več dejavnikov, med katerimi je tudi dolgotrajno pomanjkanje spanja, bolezen pa lahko vpliva na kakovost spanca.

Med spanjem se utrjujejo spomini, olajšano pa je tudi pridobivanje novih spominov, ko se zbudimo.

Veliko število prekinitev spanca vpliva na hitrejši kognitivni upad in pojav Alzheimerjeve demence v starosti.