Telesna vadba v različnih življenjskih obdobjih in tveganje za demenco
Izsledki raziskave kažejo, da zmerna do intenzivna telesna dejavnost v srednjih letih in starosti lahko zmanjša tveganje za demenco.
Izsledki raziskave kažejo, da zmerna do intenzivna telesna dejavnost v srednjih letih in starosti lahko zmanjša tveganje za demenco.
Intenzivno in strukturirano vzdrževanje zdravih navad je pri starostnikih s povišanim tveganjem za demenco prispevalo k izrazitejšemu izboljšanju umskih sposobnosti kot samoiniciativni pristop.
Izsledki raziskave kažejo, da hokej na ledu, podobno kot drugi kontaktni športi, predstavlja dejavnik tveganja za kasnejši razvoj kronične travmatske encefalopatije, zlasti ob dolgotrajnem udejstvovanju.
Vsaj 150 minut zmerno do visoko intenzivne aerobne vadbe tedensko lahko prispeva h klinično pomembni izgubi maščevja pri odraslih.
Zamenjava dolgotrajnega sedenja z dolgotrajno stojo ni najboljši pristop za zmanjševanje srčno-žilne ogroženosti, saj lahko prispeva k višjemu tveganju za ortostatske obtočne motnje.
Če na delovnem mestu pretežno sedimo, lahko tveganje za zdravstvene zaplete zmanjšamo z aktivnimi premori in vključevanjem prostočasne telesne dejavnosti v svoj vsakdan.
Novo poročilo komisije znanstvene revije Lancet kaže, da lahko s 14 dejavniki življenjskega sloga preprečimo skoraj polovico (45 %) novih primerov demence.
Zdi se, da so nekateri ukrepi za zajezitev širjenja COVID-19 pomembno prispevali k upadu telesne pripravljenosti otrok.
Telesna vadba se je v velikem krovnem pregledu izkazala kot učinkovit način lajšanja simptomov depresije in tesnobnosti.
Izsledki raziskave kažejo, da lahko višji delež puste telesne mase prispeva k nižjemu tveganju za Alzheimerjevo bolezen.