Floreyjev indeks demence, ki napoveduje starost ob diagnozi različnih stopenj kognitivnega upada, se je izkazal kot relativno zanesljivo orodje, vendar pred uporabo v klinični praksi terja dodatno preverbo.
Izpostavljeni dejavniki vključujejo vidike življenjskega sloga, izobrazbo ter biološke in družbeno-ekonomske značilnosti, vendar ima raziskava pomembne metodološke pomanjkljivosti.
V raziskavi je pri skupini, ki je prejemala deferipon, prišlo do hitrejšega kognitivnega upada.
Izsledki majhne raziskave izkazujejo upad sposobnosti nekaterih vidikov sočustvovanja pri bolnikih s klinično diagnozo vedenjske oblike frontotemporalne demence.
Povzeta raziskava ponuja novo razlago mehanizmov v ozadju Huntingtonove bolezni.
Metodološko inovativna raziskava ponuja uvid v vloge različnih (pod)tipov možganskih celic in procesov v njih pri pojavu Alzheimerjeve bolezni, vendar ni brez omejitev.
Ustrezno prepoznavanje ohranjene zavesti pri vedenjsko neodzivnih bolnikih igra ključno vlogo pri odločitvah o zdravljenju, izsledki raziskave pa nakazujejo na relativno visoko pogostnost tega stanja in terjajo nadaljnje raziskave.
Po več kot polovici stoletja je na tržišču na voljo nova učinkovina za zdravljenje shizofrenije.
Novo poročilo komisije znanstvene revije Lancet kaže, da lahko s 14 dejavniki življenjskega sloga preprečimo skoraj polovico (45 %) novih primerov demence.
Genski zapis živčnih celic bolnikov z AB se pomembno razlikuje od genoma »zdravih« nevronov.
