Povečano encimsko pripenjanje sladkornih molekul na celične beljakovine – hiperglikozilacija – v možganih verjetno prispeva h kognitivnemu upadu pri Alzheimerjevi bolezni. Zaradi škodljive vloge, ki bi jo v tem kontekstu lahko imel glukozamin v prehranskih dopolnilih za domnevno boljše zdravje sklepnega hrustanca, so potrebne dodatne klinične raziskave.
Izpostavljenost podajam z glavo je bila v raziskavi povezana z akutnim porastom plazemskih kazalnikov okvare živčevja pri amaterskih igralcih nogometa.
Semaglutid pri posameznikih z blago kognitivno motnjo ali zgodnjo demenco zaradi klinične Alzheimerjeve bolezni ni upočasnil kognitivnega upada.
Zaljubljenost zmanjša razdrobljenost možganskega omrežja in hkrati okrepi povezanost regij, udeleženih pri procesiranju obrazov in čustev, kar ustvari vzorec aktivnosti, deloma podoben tistemu pri odvisnosti.
Izsledki majhne raziskave na celičnih modelih kažejo, da je kopičenje amiloida beta v posteljici prisotno pri preeklampsiji in lahko prispeva k motnjam v njenem delovanju.
Posamezni izsledki kažejo, da bi lahko okužba s SARS-CoV-2 dolgoročno povečala tveganje za razvoj Parkinsonove bolezni, vendar ta povezava še ni potrjena.
Izsledki raziskave pri laboratorijskih miškah izkazujejo povezanost med okvaro izvenceličnih struktur, ki ščitijo sinapse, in motnjami socialnega spomina ter odpirajo iztočnice za razvoj novih pristopov zdravljenja Alzheimerjeve bolezni.
Cepljenje proti pasovcu poleg tveganja za pojav pasovca in njegovih zapletov zelo verjetno zmanjšuje tudi tveganje za demenco.
Koncentracije fosforilirane beljakovine tau v plazmi novorojencev močno presegajo vrednosti, izmerjene pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo.
Nedavni izsledki so obetavni, a terjajo obsežnejše klinične raziskave.
