Pri kitajskih srednješolcih je bila pogostejša telesna dejavnost povezana z boljšim spancem, pri čemer sta vpliv telesne dejavnosti na spanje pojasnjevali nižja tesnobnost in manj izražena prekomerna raba mobilnih naprav.
Začetek pouka ob 10. uri zjutraj je bil pri mladostnikih povezan z manj izostanki zaradi bolezni in boljšim učnim uspehom, kot če so začeli s poukom ob 8.50.
Pri zdravih starejših je redno dnevno počivanje povezano z razlikami med dnevnim in nočnim spanjem, kar kaže na spremenjeno cirkadiano uravnavanje spanja in budnosti.
Dolgoročno kognitivno zdravje terja ustrezne spalne navade in telesno dejavnost.
Izsledki raziskave kažejo, da je ustrezen spanec verjetno bolj pomemben za telesno dejavnost kot obratno, vendar relativno enoličen vzorec terja izvedbo dodatnih raziskav.
Naše stanje budnosti ali zaspanosti ni naključno. Možgani imajo zapleten sistem kemičnih snovi, ki nas budijo ali uspavajo. Ko je ravnovesje med temi snovmi porušeno, pride do motenj spanja ali utrujenosti.
Intenzivno in strukturirano vzdrževanje zdravih navad je pri starostnikih s povišanim tveganjem za demenco prispevalo k izrazitejšemu izboljšanju umskih sposobnosti kot samoiniciativni pristop.
Premikanje ure na poletni čas po mnenju avtoric preglednega članka lahko povzroči kratkoročne in dolgoročne motnje spanja, poveča tveganje za možgansko kap, depresijo in prometne nesreče ter vpliva na delovni in učni uspeh.
Prekomerno prehranjeni in debeli najstniki so morda bolj podvrženi škodljivim vplivom pomanjkanja spanca na umske sposobnosti kot normalno prehranjeni vrstniki, vendar so potrebne dodatne raziskave.
Novo poročilo komisije znanstvene revije Lancet kaže, da lahko s 14 dejavniki življenjskega sloga preprečimo skoraj polovico (45 %) novih primerov demence.
