Izhodišča in namen raziskave
Preprečevanje bolezenskega upada umskih sposobnosti, povezanega z Alzheimerjevo boleznijo in sorodnimi stanji, predstavlja čedalje bolj pereč javnozdravstveni izziv – zlasti v luči njihove naraščajoče pogostnosti in pomanjkanja učinkovitega zdravljenja. Odmevni nedavni raziskovalni izsledki kažejo, da spremembe življenjskega sloga in zmanjševanje okoljskih dejavnikov tveganja na populacijski ravni lahko preprečijo skoraj polovico novih primerov demence. Koristi korenitih sprememb življenjskega sloga v prid ohranjanju zdravja (možganov) podpirajo tudi izsledki raziskave FINGER (angl. Finnish Geriatric Intervention Study to Prevent Cognitive Impairment and Disability oziroma “Finska raziskava intervencij pri starostnikih za preprečevanje kogntivnega upada in invalidnosti”) iz leta 2015, ki kažejo, da izboljšanje prehranskih navad, pogostosti izvajanja telesnih in umskih dejavnosti ter druženja tekom dveh let lahko botruje k njihovemu ohranjanju tudi pri starostnikih z višjim tveganjem za bolezenski upad umskih sposobnosti.
Objavi izsledkov raziskave FINGER je sledila mednarodna pobuda (angl. World-Wide FINGERS – WW-FINGERS) za usklajevanje raziskovalnih protokolov sorodnih raziskav s ciljem primerljivosti in dosledne preverbe izvirnih izsledkov na raznolikih populacijskih vzorcih širom sveta. Povzeta raziskava, imenovana US-POINTER (angl. US Study to Protect Brain Health Through Lifestyle Intervention to Reduce Risk oziroma “Ameriška raziskava za ohranjanje zdravja možganov s spremembo življenjskega sloga in zmanjševanjem tveganja”), je po vzoru raziskave FINGER preverjala njene izsledke na raznolikem vzorcu prebivalstva Združenih držav Amerike.
Metodološke značilnosti
Dvoletna raziskava je sočasno potekala na petih lokacijah, zasnovana pa je bila kot enojno slepa klinična raziskava z naključno razporeditvijo preiskovancev. Vanjo so bili na podlagi prostovoljnega soglasja vključeni starostniki med 60. in 79. letom starosti s povišanim tveganjem za demenco zaradi dejavnikov življenjskega sloga (tj. sedečega načina življenja oziroma manj kot 60 minut telesne dejavnosti tedensko ter nezdravim načinom prehranjevanja glede na kriterije prehranskega vzorca MIND, kar so raziskovalci v času vključevanja preiskovancev preverjali z validiranimi lestvicami in vprašalniki). Ob tem so imeli vsaj še dve od naslednjih lastnosti: (1) tesno sorodstvo z nekom, ki ga je prizadel bolezenski kognitivni upad (kot izkaz morebitne dedne nagnjenosti), (2) povišano tveganje za srčno-žilne zaplete (vključno s povišanim krvnim tlakom ali odkloni v krvnih preiskavah za oceno presnovnega zdravja), (3) samoopredelitev pripadnosti določenim etničnim ali rasnim kategorijam (v prid zagotavljanja vzorca, ki dejansko odraža sestavo populacije ZDA), in (4) moški spol. Izključitveni dejavniki so zajemali diagnozo nevroloških, psihiatričnih ali resnih sistemskih bolezni pri preiskovancih, redno uporabo zdravil, ki vplivajo na umske sposobnosti, ter klinično zaznaven kognitivni upad (glede na rezultate presejalnega testiranja umskih sposobnosti pred razporeditvijo v eno od dveh skupin).
Tisti, ki so izpolnjevali vključitvene kriterije, so bili v vsaki ustanovi in v razmerju 1:1 naključno razporejeni v eksperimentalno ali kontrolno skupino ter o tem tudi obveščeni. Raziskovalci uvida v razporeditev preiskovancev niso imeli do zaključka zbiranja podatkov. Preiskovanci v eni in drugi skupini so bili spodbujeni k pogostejšemu izvajanju telesnih in umskih dejavnosti, druženju, zdravemu prehranjevanju ter spremljanju kazalnikov srčno-žilnega in presnovnega zdravja, skupini pa sta se razlikovali v strukturiranosti, intenzivnosti in doslednosti spremljanja izvajanja sprememb.
Preiskovanci v kontrolni skupini so prejeli javno dostopna izobraževalna gradiva ter bili na šestih pogovornih srečanjih (v obdobju dveh let) z ostalimi preiskovanci v isti skupini in “mentorji” spodbujeni, naj v skladu s svojim urnikom in zmožnostmi izvajajo zdrave spremembe življenjskega sloga. Ob vsakem srečanju so prejeli vrednostni bon v višini 75 USD, ki naj bi jim njihovo izvedbo olajšal. Enkrat letno so opravili tudi meritve krvnega tlaka, holesterola in glikiranega hemoglobina. Preiskovanci v eksperimentalni skupini so v obdobju dveh let opravili 38 srečanj z ostalimi člani skupine in “mentorji”, ki so bila namenjena izdelavi osebnih načrtov intervencij za spremembe življenjskega sloga in spremljanju napredka. Intervencije so zajemale skupinsko telesno vadbo (štirikrat tedensko po pol ure aerobne vadbe ter dvakrat tedensko od 10 do 15 minut vaj za moč in gibljivost), smernice za sledenje MIND-dieti ter 15-20 minut umovadbe s pomočjo spletne aplikacije trikrat tedensko. Dvakrat letno so opravili meritve krvnega tlaka, holesterola in glikiranega hemoglobina in, v primeru odstopanj, usmeritvene pogovore za izboljšanje rezultatov, mesečno pa so prejeli tudi manjše finančno povračilo za nakup sadja.
Osrednji preučevani izid je predstavljal seštevek preizkusa različnih, a enako uteženih umskih sposobnosti (tj. izvršilnih sposobnosti, epizodičnega spomina in hitrosti procesiranja), merjenih z validiranimi testi in točkovniki. Preiskovanci so preizkuse umskih sposobnosti izvajali pred razporeditvijo v skupino in nato vsakih šest mesecev do izteka raziskave. Raziskovalci so beležili tudi pojavnost poročanih neželenih dogodkov ali zdravstvenih zapletov pri preiskovancih in jih opredelili kot blage ali resne. Med blage so uvrstili padce, zlome kosti, pozitiven izid testiranja na COVID-19, mišično-kostne bolečine in prebavne motnje, med resne pa tiste, ki so ogrožali življenje preiskovancev, terjali bolnišnično zdravljenje ali povzročali invalidnost.
Raziskovalci so v statistični analizi preverjali, ali se preučevani izid med skupinama razlikuje, pri čemer so upoštevali možnost izboljšanja rezultatov zaradi efekta učenja ob večkratnem izvajanju enakih preizkusov umskih sposobnosti. V dodatnih analizah so preverjali, ali na izid vplivajo rezultati izhodiščnega kognitivnega testiranja, prisotnost alela APOE4 (ki je znan dejavnik tveganja za pojav demence), spol, starost (nad ali pod 70 let) ter izhodiščno stanje srčno-žilnega zdravja preiskovancev (glede na točkovnike, ki upoštevajo izmerjene vrednosti krvnega tlaka in drugih kazalnikov, ali diagnoze srčno-žilnih bolezni).
Rezultati
Ob začetku raziskave je bilo vključenih 2111 preiskovancev, od tega 1056 v eksperimentalni in 1055 v kontrolni skupini. Zbiranje podatkov je potekalo med majem 2019 in marcem 2023. Svoje sodelovanje v raziskavi je pred njenim zaključkom prekinilo 43 posameznikov iz eksperimentalne in 39 iz kontrolne skupine, najpogosteje zaradi zdravstvenih razlogov. Skupini se glede demografskih značilnosti in izhodiščnih izidov meritev umskih sposobnosti nista statistično značilno razlikovali. Povprečna starost vključenih preiskovancev je znašala 68,2 leta. Med njimi je bilo 68,9 % žensk in 30,8 % pripadnikov rasnih in etničnih manjšin, 30 % pa jih je doseglo največ visokošolsko oz. gimnazijsko izobrazbo.
Skupni seštevek preizkušenih umskih sposobnosti se je s časom pri obeh skupinah izboljšal glede na izhodiščno stanje, vendar je bilo izboljšanje v eksperimentalni skupini statistično značilno večje od tistega v kontrolni skupini. Pri eksperimentalni skupini je glede na kontrolno skupino prišlo do statistično značilno večjega izboljšanja izvršilnih sposobnosti. Razlika v izboljšanju hitrosti procesiranja med skupinama je bila na meji statistične značilnosti (v prid eksperimentalni skupini), pri izboljšanju epizodičnega spomina pa statistično značilnih razlik med skupinama ni bilo.
Izboljšanje umskih sposobnosti pri eksperimentalni skupini se med preiskovanci z ali brez alela/-ov APOE4 ni statistično značilno razlikovalo, najbolj izrazito izboljšanje v tej skupini pa so raziskovalci zaznali pri tistih preiskovancih, ki so imeli izhodiščno nižje dosežke pri preizkusu umskih sposobnosti, pri mlajših od 70 let ter pri posameznikih z že izraženimi srčno-žilnimi boleznimi.
Doslednost udeležbe na skupinskih sestankih je bila pri obeh skupinah večja od 80 %. Neželeni dogodki, tako blagi kot resni, so bili v splošnem redki. Med resnimi so pri kontrolni skupini prevladovale motnje v delovanju živčevja, pri eksperimentalni pa okužbe, rak in okvare ledvic.
Zaključki
Raziskovalci so svoje izsledke strnili v tri ključne ugotovitve. Prva je, da so bile spremembe življenjskega sloga, ki zajemajo prehranske navade, gibanje, umovadbo in druženje, v kohorti starostnikov z višjim tveganjem za bolezenski kognitivni upad varne in dosledno izvajane. Druga je, da so bile intenzivnejše in bolj strukturirane spremembe relativno koristnejše za izboljšanje umskih sposobnosti. Tretja pa je, da ta relativna prednost ni bila odvisna od genskega tveganja za demenco, obenem pa je bila najbolj izražena prav pri bolj ogroženih posameznikih (na račun izhodiščno nižjih, a še ne bolezensko nizkih rezultatov preizkusa umskih sposobnosti ter večjim tveganjem za srčno-žilne zaplete). Avtorji dodajajo, da je k zaznanemu izboljšanju umskih sposobnosti pri obeh skupinah verjetno prispeval efekt učenja, vendar so ga v statističnih analizah poskušali upoštevati in tako zmanjšati njegov vpliv. Izpostavljajo, da so njihovi rezultati primerljivi s tistimi iz raziskave FINGER, vendar je presoja o dolgoročni koristi zaradi zaključka zbiranja podatkov po dveh letih zahtevna in terja nadaljnje analize. Izsledki bi kljub temu lahko predstavljali izhodišča za javnozdravstvene ukrepe, saj (1) je do izboljšanja prišlo tudi pri kontrolni skupini in (2) so bili v raziskavo načrtno vključeni starejši preiskovanci z manj ugodnim življenjskim slogom za dolgoročno ohranjanje zdravja možganov, ki odražajo pomemben delež populacije starostnikov v ZDA. Vseeno pa zaradi odsotnosti “prave” kontrolne skupine, ki ne bi bila deležna nikakršnih ukrepov, raziskovalci ne morejo izključiti možnosti, da so k zaznanemu izboljšanju prispevali dejavniki, ki jih niso zajeli v svojo analizo. Zaključujejo, da zdravju prijazne spremembe življenjskega sloga – zlasti, če so intenzivne in strukturirane – lahko botrujejo izboljšanju umskih sposobnosti pri starostnikih ne glede na genske ali okoljske dejavnike povečane ogroženosti za demenco, vendar so za oceno dolgoročnih koristi enega in drugega pristopa potrebne dodatne raziskave.
Povzela: Lana Blinc, dr. med.
