Izhodišča in namen raziskave

Že star slovenski rek “spanec je boljši kot žganec” priča o pomenu spanja za naše zdravje in kakovost življenja. To izkazujejo tudi številne raziskave, ki kažejo, da so kronične težave s spanjem povezane s srčno-žilnimi boleznimi in višjo smrtnostjo. Redna telesna dejavnost pa je povezana z boljšim zdravjem in med drugim lahko izboljša tudi kakovost spanja. Osrednji namen povzete raziskave je bil preveriti povezavo med izvajanjem telesne dejavnosti v obdobju desetih let ter trenutno nespečnostjo, prekomerno dnevno zaspanostjo in ocenjenim trajanjem spanca pri odraslih, starih med 39 in 67 let.

Metodološke značilnosti

Raziskava je vključevala udeležence druge in tretje obsežne longitudinalne Raziskave o zdravju dihal v Evropski skupnosti (angl. European Community Respiratory Health Survey, ECRHS II in III) iz skupno devetih evropskih držav. Pri prvem zbiranju podatkov med leti 2000 in 2002 je sodelovalo 4576 preiskovancev, iste posameznike pa so nato čez približno 10 let (med 2011 in 2013) povabili k ponovnemu sodelovanju, v katerega je privolilo 4339 udeležencev.

Sodelujoči so pri prvem zbiranju podatkov z izpolnjevanjem vprašalnikov poročali o pogostosti in trajanju telesne dejavnosti, desetletje kasneje pa poleg tega še o morebitni prisotnosti simptomov nespečnosti in prekomerne dnevne zaspanosti ter o samoocenjenem trajanju spanca. Glede na njihovo raven telesne aktivnosti skozi čas so bili razvrščeni v štiri skupine. Vztrajno aktivni so v obeh primerih zbiranja podatkov telovadili 2 uri ali več na teden, vztrajno neaktivni pa manj kot 2 uri na teden. Dodatni dve skupini so tvorili še tisti, ki so pri drugem merjenju glede na prvo postali neaktivni ali postali aktivni. V statistični analizi povezanosti preučevanih spremenljivk so raziskovalci upoštevali tudi dejavnike, kot so starost, spol, indeks telesne mase, kajenje in država zbiranja podatkov.

Rezultati 

Skupno je bilo 36,9 % udeležencev vztrajno neaktivnih, 24,9 % vztrajno aktivnih, 17,9 % je postalo aktivnih in 20,3 % neaktivnih. Vztrajno aktivni udeleženci so statistično pomembno manj poročali o težavah z uspavanjem. Prav tako so imeli pomembno nižjo verjetnost zelo kratkega (manj kot 6 ur na noč) ali zelo dolgega spanca (več kot 9 ur na noč), medtem ko razlik v dnevni zaspanosti in razdrobljenosti spanca med skupinami raziskovalci niso zasledili.

Zaključki

Ugotovitve izkazujejo, da je telesna dejavnost povezana z zmanjševanjem simptomov nespečnosti in spodbujanjem priporočenega trajanja spanja. Čeprav ima raziskava številne prednosti, kot so velik vzorec, longitudinalna zasnova in standardizirani postopki zbiranja podatkov, njene pomanjkljivosti vključujejo odsotnost podrobnih podatkov o telesni dejavnosti med vsakokratnim zbiranjem podatkov, zanašanje na samoporočane podatke, ki so praviloma manj zanesljivi, in opazovalno zasnovo, ki omejuje sklepanje o vzročnosti povezav med vključenimi spremenljivkami.

Povzela: Nika Merkuš