Izhodišča in namen raziskave
Naraščajoča pojavnost in pogostnost debelosti pri otrocih je zaradi svojih dolgoročnih škodljivih posledic za zdravje čedalje bolj pereč javnozdravstveni izziv, saj v odraslosti in srednjih letih lahko prispeva k višjemu tveganju za srčno-žilne, presnovne in druge zaplete ter prezgodnji umrljivosti. Pri tem je zlasti problematična t.i. centralna debelost, kjer prihaja do kopičenja bolezensko spremenjenega maščobnega tkiva v področju trebuha in notranjih organov, ki izloča citokine ter tako prispeva h kroničnemu vnetju, aterosklerozi, motnjam presnove in drugim zapletom, povezanim z debelostjo. Številne predhodnje raziskave so se osredotočale predvsem na učinkovitost raznolikih ukrepov za preprečevanje splošne – in ne centralne – debelosti pri otrocih. Avtorji povzete raziskave so zato želeli preveriti, kateri ukrepi pri tej starostni skupini lahko učinkovito prispevajo k zmanjševanju bremena centralne debelosti.
Metodološke značilnosti
Raziskovalci so svoj sistematični pregled in meta-analizo zasnovali v skladu s strokovnimi priporočili za tovrstne raziskave. Izvirna raziskovalna poročila so iskali v šestih elektroniskih podatkovnih bazah, v časovnem razponu od njihove vzpostavitve do 25. septembra 2024. Vključitveni kriteriji za posamezne izvirne raziskave so zajemali (1) zasnovo v obliki kliničnih raziskav z naključno razporeditvijo preiskovancev, kjer so izvirni avtorji v eksperimentalni skupini primerjali vedenjske ukrepe, spremembo prehrane, prehanskih dopolnil, farmakoloških učinkovin ali telesne dejavnosti s kontrolno skupino, ki tovrstnih ukrepov ni bila deležna, (2) vključevanje prekomerno prehranjenih ali debelih otrok in mladostnikov, starih med 5 in 18 let, ter (3) poročanje o spremembi obsega pasu ali razmerja med višino in obsegom pasu kot glavni preučevani izid, kar je izkazovalo osredotočenost izvirnih raziskav na centralni tip debelosti. Slednje so izpostavili zato, ker je najbolj razširjen pristop za oceno prekomerne zamaščenosti indeks telesne mase, ki pa glede razporeditve maščevja ali telesne sestave ni najbolj povedna mera.
Kot prehranske ukrepe so v izvirnih raziskavah upoštevali tiste, ki so glede na kontrolno skupino uvedli drugačna živila (npr. vnaprej pripravljene obroke, žitarice, sadje, zelenjavo ipd.). Vedenjski ukrepi so vključevali izobraževanje o prehrani in prehranskih navadah, zdravem življenjskem slogu ali telesni dejavnosti, v kategorijo gibalnih intervencij pa so prišteli redno izvedbo zmerne do intenzivne telesne dejavnosti. Izključili so raziskave, v katerih so sodelovali preiskovanci z znano telesno ali duševno boleznijo ter posamezniki, zdravljeni z zdravili ali kirurškimi posegi, ki bi lahko posredno vplivali na telesno maso, raziskave, ki so preučevale motnje hranjenja pri otrocih, in poročila, ki niso bila objavljena v angleškem jeziku.
Pri vključenih raziskavah so z različnimi statističnimi orodji vrednotili raznolikost in ocenili tveganje za pristranost. V osrednji analizi so najprej poenotili način poročanja med raziskavami in s statistično analizo preverili, ali (in kateri) ukrepi botrujejo statistično značilnim razlikam med skupinami. Izvedli so tudi dodatne analize, s katerimi so preverili vpliv značilnosti izvirnih raziskav (vključno s kategorijami ukrepov, ekonomsko razvitostjo držav, kjer so raziskave potekale, lokacijo izvedbe, npr. v šoli, doma, ali v zdravstvenih ustanovah, trajanjem ukrepov ipd.) na preučevane izide.
Rezultati
Avtorji so v svojo raziskavo vključili 34 raziskav s skupno 8183 preiskovanci. Med vključenimi raziskavami je bilo 26 raziskav z naključno razporeditvijo individualnih preiskovancev, 8 pa takšnih, ki so v eksperimentalno ali kontrolno skupino naključno razporejale večje število otrok, npr. glede na šolo, ki so jo obiskovali. Dve raziskavi sta združevali spremembe prehranskih vzorcev (npr. uvedbo šolskih kosil, sestavljenih iz živil z nižjo vsebnostjo maščob ali v skladu z mediteranskim tipom prehranjevanja) in povečano pogostnost telesne dejavnosti v šoli in doma. Devet raziskav je združevalo prehranske ukrepe, telesno dejavnost in vedenjske ukrepe (npr. redna enourna izobraževanja o zdravem življenjskem slogu). Pet raziskav je preverjalo vpliv prehranskih dopolnil, dve raziskavi zgolj vpliv telesne dejavnosti, pet raziskav pa zgolj vpliv vedenjskih (izobraževalnih) ukrepov. Ena raziskava je preučevala zgolj vpliv prehranskih sprememb, druga motivacijskih tehnik, dve pa farmakoloških učinkovin (metformina, učinkovine za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, in fluoksetina, zaviralca ponovnega privzema serotonina). Ena raziskava je združevala spremembe prehranskih navad z vedenjskimi ukrepi, preostalih šest pa telesno dejavnost in vedenjske ukrepe. Dvanajst raziskav je potekalo v šolah, 16 pa v zdravstvenih ustanovah. Dve najpogosteje zastopani državi sta bili Iran (8 raziskav) in Avstralija (4 raziskave). Trajanje ukrepov je obsegalo med 2 in 28 mesecev.
Rezultati osnovne analize kažejo, da so bili ukrepi v splošnem povezani s statistično značilnimi razlikami v obsegu pasu med preučevanimi skupinami. Dodatne analize, ki so jih raziskovalci izvedli zaradi metodološke raznolikosti vključenih raziskav in s katerimi so preverjali učinek posameznih kategorij preučevanih ukrepov, pa so pokazale statistično značilno razliko v obsegu pasu med eksperimentalno in kontrolno skupino le v dveh raziskavah, ki sta združevali prehranske ukrepe in telesno dejavnost, ter v petih raziskavah, ki so vključevale vedenjske ukrepe, podprte s spletnimi viri informacij o zdravem življenjskem slogu. Po drugi strani tovrstnih razlik niso zaznali v raziskavah, ki so vključevale kombinacijo prehranskih ukrepov, telesne dejavnosti in vedenjskih pristopov, kakor tudi ne pri raziskavah, ki so preverjale učinkovitost zgolj prehranskih ukrepov, telesne dejavnosti, farmakoloških učinkovin ali prehranskih dopolnil. Raziskave, ki so bile izvedene v zdravstvenih ustanovah, so bile povezane s statistično značilnim upadom obsega pasu pri preiskovancih, tiste, izvedene v šolah ali doma, pa ne. Podobno se je izkazalo tudi za raziskave, izvedene v bogatejših delih sveta, napram tistim, ki so potekale v državah z nižjim srednjim dohodkom. Tveganje za pristranost je bilo v splošnem nižje pri raziskavah z naključno razporeditvijo individualnih preiskovancev kot pri raziskavah, ki so naključno razporejale več preiskovancev hkrati.
Zaključki
Avtorji na podlagi svojih rezultatov sklepajo, da se med učinkovite ukrepe za zmanjševanje centralne debelosti pri otrocih uvrščata kombinacija prehranskih ukrepov in pogostejše telesne dejavnosti ter uporaba vedenjskih ukrepov. Protislovja glede (ne)učinkovitosti ostalih ukrepov – zlasti neujemanje med statistično značilnimi rezultati izvirnih raziskovalnih poročil ter odsotnostjo le-teh v povzetem sistematičnem pregledu z meta-analizo – odražajo metodološko raznolikost in razpon kakovosti vključenih raziskav, avtorji pa izpostavljajo tudi, da je bilo končno število analiziranih raziskav v posamezni kategoriji ukrepov dokaj nizko, kar zmanjšuje zanesljivost rezultatov. Zaključujejo, da bo utemeljeno sklepanje o učinkovitosti različnih ukrepov za zmanjševanje centralne debelosti pri otrocih pogojeno z večjim številom kakovostnih izvirnih raziskav ter da kompleksnost tega zdravstvenega stanja terja sistematične in večplastne pristope za njegovo obvladovanje.
Povzela: Lana Blinc, dr. med.
