Izhodišča in namen

Ustvarjanje pozitivno vpliva tako na duševno kot na telesno počutje. Namen majhne empirične raziskave z upokojenci je bil z uporabo funkcijske magnetne resonance (fMR) oceniti učinke ustvarjanja vizualne umetnosti na možgansko aktivnost in ugotoviti, kako so spremembe v delovanju možganov povezane s pozitivnimi psihološkimi učinki, ki spremljajo ustvarjanje. 

Metodološke značilnosti

V raziskavi so 28 zdravih upokojencev brez formalne umetnostne izobrazbe naključno razdelili v 2 skupini:

• poskusno: sodelujoči so 10 tednov enkrat tedensko vodeno ustvarjali raznovrstne vizualne kreacije (risbe, slike …)
• kontrolno: sodelujoči so 10 tednov enkrat tedensko vodeno opazovali, analizirali in interpretirali umetniška dela. 

Sodelujočim v obeh skupinah so pred in po izvedbi vodenih aktivnosti posneli možgane s fMR ter identificirali in analizirali povezljivost omrežja privzetega načina. Preverili so korelacijo pokazatelja povezljivosti s spremembami v psihološki prožnosti, ki so jo s standardiziranim vprašalnikom ocenili pred in po 10-tedenskem umetniškem udejstvovanju.

Rezultati

Preiskovancem, ki so 10 tednov aktivno ustvarjali, se je psihološka prožnost statistično značilno izboljšala. Pri kontrolni skupini takšne spremembe niso zabeležili. Pri eksperimentalni skupini se je povečala povezljivost omrežja privzetega načina, predvsem v bližini možganskih predelov, ki so jih predhodne raziskave povezale z ustvarjalnostjo.

Zaključki

Na podlagi rezultatov so raziskovalci zaključili, da aktivno ustvarjanje vizualne umetnosti izboljšuje povezavo med možganskimi predeli, ki pripomorejo k izboljšanju psihološke prožnosti zdravih odraslih oseb. Avtorji sklepajo, da ustvarjanje pozitivno vpliva na posameznikovo odpornost na negativne učinke stresorjev. Njihove ugotovitve so razkrile tudi možganske procese, zaslužne za pozitivne psihološke spremembe, ter morebitne preventivne in terapevtske učinke ustvarjanja, ki pa jih bo potrebno še raziskati.

Povzela: Nikita Arslanovski

Komentar strokovnjakinje

Raziskava je še ena v nizu raziskav, ki ugotavljajo, da redno izvajanje določenih kognitivnih aktivnosti, v tem primeru likovnega ustvarjanja, lahko povzroči funkcijske spremembe v možganih in ima pozitivne učinke tudi na bolj oddaljene psihološke procese. Zanesljivost zaključkov bo treba sicer še preverjati, saj so bili učinki majhni in je imela raziskava metodološke omejitve (npr. majhen vzorec, neizenačenost trenirane in aktivne kontrolne skupine v pomembnih značilnostih, neoptimalne statistične analize podatkov), vendar rezultati vseeno nakazujejo, da moramo za kakovostno staranje spodbujati tudi (umetniško) ustvarjalnost, ne le zaradi ohranjanja umskih sposobnosti, temveč tudi zaradi njenega blagodejnega učinka na psihološko blagostanje.

izr. prof. dr. Anja Podlesek