Izhodišča in namen raziskave

Čeprav kognitivne funkcije z leti upadajo, možgani ohranijo določeno stopnjo plastičnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali izbrane naloge v sklopu kognitivnega treninga pri starejših izboljšajo splošne kognitivne funkcije.

Metodološki podatki

Randomizirana raziskava je bila opravljena na 28 preiskovancih, ki v zadnjih dveh letih niso igrali računalniških iger več kot eno uro na teden. Povprečna starost je bila 69 let. Prva skupina je igrala »Brain Age«, ki je vrsta kognitivnega treninga ter vključuje glasno branje in enostavne matematične naloge. Druga je igrala Tetris, ki glede na pretekle raziskave ne vpliva na kognitivne funkcije, zato je predstavljala aktivno kontrolno skupino. Raziskava je bila dvojno slepa. Poskus so izvajali 15 minut dnevno, 20 dni, vsaj pet dni tedensko, največ štiri tedne.

Kognitivne funkcije so merili pred in po igranju iger. Z različnimi testi so merili splošen kongnitivni status, izvršilne funkcije, pozornost in hitrost predelave informacij.

Rezultati in zaključki

Rezultati izvajanja nalog so se po dvajsetih dneh treniranja statistično znatno izboljšali, kar je bilo pričakovano in skladno z ugotovitvami preteklih raziskav.

Statistično znatno izboljšanje rezultatov testov kognitivnih funkcij so raziskovalci izmerili pri hitrosti predelave informacij in izvršilnih funkcijah, niso pa ugotovili izboljšanja pozornosti in splošnega kognitivnega stanja.

Sklep raziskave je, da s kognitivnim treningom izboljšamo rezultate nalog testov hitrosti predelave informacij in izvršilnih funkcij. Testi kognitivnih funkcij v raziskavi niso vključevali merjenja dejanske učinkovitosti v vsakdanjem življenju niti ne dolgotrajnih učinkov na kognitivne funkcije ali vplivov na pojav nevropsiholoških bolezni. Ocenjevali so le veščine, ki jih lahko pridobimo z določenimi nalogami in nam lahko koristijo tudi pri drugih podobnih nalogah.

Povzetek napisala: Sandra Žunič

Komentar strokovnjakinje

Povzeta raziskava je dodala še en drobec k mozaiku celovite podobe o učinkih kognitivnega treninga na možgane. Izid raziskave potrjuje ugotovitve podobnih raziskav drugih avtorjev, da urjenje določenih veščin izboljšuje izvedbo istih veščin. Čeprav so rezultati spodbudni in govorijo v prid treningu za krepitev izbranih miselnih funkcij, ostaja odprto vprašanje prevedbe učinkov takega treninga v izboljšanje posameznikove sposobnosti za izvajanje vsakodnevnih opravil.

prof. dr. Maja Bresjanac