zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik
zdravaglava.si
  • Nevroznanost
  • Skrb za možgane
    • Spanje
    • Prehrana
    • Gibanje
    • Umovadba
    • Prosti čas
  • Možgančki
  • O nas
  • Iskalnik

S telovadbo proti tesnobi

11. oktobra 2020

https://zdravaglava.si/wp-content/uploads/2020/10/S-telovadbo-proti-tesnobi-online-audio-converter.com_.mp3

 

Izhodišče

Anksiozne motnje močno zmanjšajo kakovost posameznikovega življenja in povečajo pojavnost srčno-žilnih zapletov. Več kot tretjina pacientov se ne odzove na terapijo, še večjemu številu pacientov pa je terapija nedostopna. Zato zdravniki poskušajo blažiti simptome s priporočanjem telesne aktivnosti. 

Namen

Raziskovalce je zanimalo, v kolikšni meri telesna dejavnost vpliva na simptome anksioznih motenj. 

Metodologija

Za meta-analizo so zbrali 6 randomiziranih kliničnih raziskav, s skupno 262 odraslimi udeleženci. Vsem so postavili diagnozo anksiozne motnje, od tega jih je 132 telovadilo, 130 pa ne. Nihče se ni zdravil s zdravili ali psihoterapijo. 

Simptome anksioznosti so merili pred in po telovadbi, po standardnih metodah merjenja, ter meritvam določili mediane in standardne odklone. 

Rezultati

Ugotovili so, da telovadba zmerno učinkovito blaži simptome anksiozne motnje. Učinek telesne vadbe je podoben, kot je v drugih raziskavah opisan učinek zdravil, med katerimi so najpogosteje uporabljeni antidepresivi. Telesna vadba izboljšuje tudi zdravje srčno-žilnega sistema.

Razprava

Natančen mehanizem delovanja telesne vadbe, ki vpliva  na zmanjševanje anksioznosti,  še ni poznan. Ugotovili pa so, da se je pri pacientih, ki so telovadili, povečala raven BDNF v serumu, ki je ključen za dolgoročni spomin in preživetje ter rast nevronov. 

Pri  kontrolni skupini je bila povišana tudi variabilnost srčnega utripa, kar je pokazatelj uravnoteženega delovanja avtonomnega živčevja, sproščenosti in psihične odpornosti. 

K zmanjšanju vznemirjenja pa pripomore tudi sproščanje endorfina in serotonina med samo fizično aktivnostjo. 

Zaključki

Meta-analiza potrjuje, da telesna aktivnost blagodejno vpliva na posameznikovo počutje. V veliki meri blaži tesnobo, saj se ob redni telesni vadbi poveča samozavest in izboljša samopodoba. 

Ker je uspešna tudi pri odpravljanju simptomov tesnobe, je primerna za zdravljenje pacientov z anksiozno motnjo. Pri tem pa prisotnost profesionalnega trenerja močno zmanjša verjetnost prenehanja vadbe. 

Za določanje vpliva različnih intenzitet in tipov telovadbe so potrebne nove, bolj poglobljene raziskave. Do takrat pa lahko za izboljšanje zdravja sledimo standardnim priporočilom (vsaj 150 minut zmerne ali 75 minut intenzivne aktivnosti na teden). 

Povzela: Maja Bošnjaković 

Komentar strokovnjaka

Že vrsto let vemo, da je telesna dejavnost zmerno učinkovita proti depresiji, podatki o učinkih na anksiozne motnje (med katere prištevamo generalizirano anksiozno motnjo, panične napade, fobije in posttravmatsko stresno motnjo) pa so bili nejasni. Opisana meta-analiza je potrdila, da redna telesna dejavnost zmerno (za 50 -79 %) zmanjšuje tudi simptome anksioznih motenj.

prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.

Bibliografski podatki o objavi

  • Stubbs B Vancamfort D Rosenbaum S Firth J Cosco T Veronese N s sod. An examination of the anxiolytic effects of exercise for people with anxiety and stress-related disorders: A meta-analysis. Psychiatry Research 2017 Mar. 249; 102-8. DOI: 10.1016/j.psychres.2016.12.020

Kaj pravi znanost?

Intenzivno in strukturirano vzdrževanje zdravih navad je pri starostnikih s povišanim tveganjem za demenco prispevalo k izrazitejšemu izboljšanju umskih sposobnosti kot samoiniciativni pristop.

Brez muje se zdravje (možganov) le stežka vzdržuje

Intenzivno in strukturirano vzdrževanje zdravih navad je pri starostnikih s povišanim tveganjem za demenco prispevalo k izrazitejšemu izboljšanju umskih sposobnosti kot samoiniciativni pristop.

Več
Izsledki raziskave kažejo, da hokej na ledu, podobno kot drugi kontaktni športi, predstavlja dejavnik tveganja za kasnejši razvoj kronične travmatske encefalopatije, zlasti ob dolgotrajnem udejstvovanju.

Skupno trajanje igranja hokeja na ledu in tveganje za kronično travmatsko encefalopatijo

Izsledki raziskave kažejo, da hokej na ledu, podobno kot drugi kontaktni športi, predstavlja dejavnik tveganja za kasnejši razvoj kronične travmatske encefalopatije, zlasti ob dolgotrajnem udejstvovanju.

Več
Vsaj 150 minut zmerno do visoko intenzivne aerobne vadbe tedensko lahko prispeva h klinično pomembni izgubi maščevja pri odraslih.

Aerobna vadba in hujšanje pri odraslih

Vsaj 150 minut zmerno do visoko intenzivne aerobne vadbe tedensko lahko prispeva h klinično pomembni izgubi maščevja pri odraslih.

Več

Bi radi storili več?

Podprite nas

zdravaglava.si tudi na socialnih omrežjih

Spletišče zdravaglava.si ponuja izbor znanstveno podprtih priporočil za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja. Spletna stran ni nadomestilo za pogovor z zdravnikom, ki posameznikovo zdravstveno stanje najbolje pozna in mu lahko utemeljeno svetuje glede koristi in tveganj pri upoštevanju priporočil. Če imate skrbi ali vprašanja, povezana z zdravjem, vas prosimo, da poiščete zdravniško pomoč.

© 2019 – 2025 Projekt p3Z in program ZDZG

 

ISSN 2820-5073

Zdravaglava.si

Search

Naša spletna stran uporablja piškotke. S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z obiskom se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.