Izhodišča in namen raziskave

Naraščajoča pojavnost Alzheimerjeve bolezni (AB) ob sočasnem pomanjkanju zdravil, ki bi jo učinkovito upočasnila ali zavrla, je eden najbolj perečih nevroznanstvenih izzivov. Tehnološki napredki na področju strojnega učenja in sorodnih metod, ki omogočajo iskanje vzorcev v zelo obsežnem naboru podatkov, so prispevali k opredelitvi nekaterih učinkovin, ki so že v uporabi za zdravljenje drugih bolezni, kot morebitnih kandidatov za zdravljenje AB. Ena izmed tovrstnih spojin je sildenafil, bolje znan pod lastniškim imenom Viagra, ki se uporablja za zdravljenje erektilne disfunkcije in pljučne hipertenzije. Nekatere raziskave na živalskih modelih AB kažejo, da bi lahko izboljšal spomin, omilil motnje pri učenju, izboljšal nevroplastičnost in zmanjšal amiloidno breme v možganih. Izsledki raziskav na človeških preiskovancih so bili manj spodbudni, vsaj do pred kratkim, ko je veliko pozornosti požela raziskava Fang s sod. (2021), ki je združila računalniško napoved verjetne učinkovitosti sildenafila, laboratorijske poskuse na celičnih kulturah in analizo zavarovalniških podatkov, iz katerih so izračunali, da so imeli posamezniki, ki so prejemali sildenafil, za kar 69 % nižje tveganje za razvoj AB od tistih, ki ga niso jemali.

Metodološke značilnosti

Zaradi pomislekov o metodološki ustreznosti raziskave Fang s sod. so avtorji povzete raziskave, Desai in sod., izvedli lastno analizo učinkovitosti sildenafila za preprečevanje AB. Za razliko od Fang s sod., ki so primerjali raznolike skupine bolnikov, so sami pri tem primerjali le bolnike s pljučno hipertenzijo, zdravljene bodisi s sildenafilom (ali sorodno učinkovino, ki zavre delovanje encima fosfodiesteraze-5) bodisi z antagonisti endotelinskih receptorjev – zdravili za nižanje krvnega tlaka, ki učinkujejo preko drugih prijemališč. Ob tem so učinkovitost sildenafila preverjali tudi na celičnih kulturah, kjer so ocenjevali njegov vpliv na različne vidike bolezenskih procesov, značilnih za AB.

Rezultati in zaključki

Ugotovili so, da se pojavnost AB med eno in drugo skupino bolnikov s pljučno hipertenzijo ni statistično značilno razlikovala (niti ob upoštevanju starosti, spola in pridruženih srčno-žilnih obolenj), sildenafil pa tudi v celičnih kulturah ni omilil bolezenskih procesov, povezanih z AB. Kot osrednjo razlago za očitne razlike v izsledkih obeh raziskav Desai in sod. navajajo izbiro bolnikov, saj so Fang in sod. v svoji raziskavi primerjali pojavnost AB pri bolnikih z erektilno disfunkcijo ter bolnikih s številnimi drugimi stanji, vključno s sladkorno boleznijo in arterijsko hipertenzijo, znanima dejavnikoma tveganja za razvoj AB. Ob tem poudarjajo, da ima tudi njihova raziskava določene omejitve, vključno z izbiro preiskovancev, ki imajo na račun visokega bremena srčno-žilnih bolezni v primerjavi s splošno populacijo verjetno povišano tveganje za razvoj AB, in uporabo celičnih kultur, saj slednja ne zmore zajeti vseh vidikov medsebojnega vpliva genov in okolja, ki skoraj zagotovo prispevajo k razvoju bolezni.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.