Depresija je bila v številnih raziskavah povezana s spremenjeno strukturo  črevesnega mikrobioma. Kljub novim dognanjem pa diagnoza depresije ostaja v veliki meri klinična, prav tako ne poznamo bioloških označevalcev, ki bi lahko bolezen napovedovali. V ta namen so raziskovalci poskušali bolj podrobno opredeliti mikrobiom ter presnovke v črevesju, ki bi lahko vplivali na depresijo.

Pri 156 vzorcih blata pacientov z depresivno motnjo in 155 vzorcih blata zdravih ljudi (kontrolna skupina) so preučevali razlike v vsebnosti mikrobov ter presnovkov, kar odraža tudi stanje v črevesju. Glede črevesnega mikrobioma so odkrili razlike v vsebnosti 47 vrst bakterij in 3  bakteriofagov, ni pa bilo razlik v vsebnosti gliv in parazitov. Odkrili so tudi razlike v vsebnosti kar 50 presnovkov, med katerimi so bile pomembne molekule, vključene v presnovo aminokislin. Raziskovalci so na podlagi kombinacije dveh bakterijskih vrst, dveh bakteriofagov in dveh presnovkov uspešno ločili zdrave preiskovance od preiskovancev z depresivno motnjo, kar nakazuje možnost razvoja bioloških označevalcev za depresijo v bližnji prihodnosti.

Raziskava je prišla tudi do drugih zanimivih ugotovitev: med drugim se razlike v vsebnosti bakterijskih rodov Bacteroides in Blautia skladajo z dosedanjimi ugotovitvami, ki so pri bolnikih z depresivno motnjo beležile višjo stopnjo vnetja. Pomembna je tudi zmanjšana vsebnost črevesne  GABA, kar bi po mnenju raziskovalcev lahko vplivalo na moteno funkcijo nevrotransmiterja GABA v možganih. Raziskava tako predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje preučevanje depresije. 

Povzel: Jakob Timotej Stojanov Konda