Izhodišča in namen raziskave

Številni raziskovalni izsledki kažejo, da ustrezen spanec in telesna dejavnost bistveno prispevata k zdravo- in dolgoživosti. Čeprav nekatere raziskave izkazujejo ugoden vpliv (predvsem zmerne) telesne dejavnosti na kakovost in trajanje spanca, je njihov domet pogosto omejen zaradi relativno majhnih vzorcev in kratkega časa spremljanja, kakor tudi zaradi zanašanja na samoporočane (ter zato manj zanesljive) podatke. Osrednji cilji povzete raziskave, zasnovane z namenom premostitve prej omenjenih pomanjkljivosti, so bili (1) preučiti, koliko preiskovancev sočasno dosega dnevno priporočeno količino telesne dejavnosti in spanca ter (2) ugotoviti njuno morebitno povezanost in (3) naravo le-te.

Metodološke značilnosti

Raziskovalci so v osrednjo analizo vključili podatke, zbrane med januarjem 2020 in septembrom 2023 od skupno 70.963 preiskovancev iz 244 geografskih območij širom sveta, ki so istočasno uporabljali zapestno uro z aktimetrom za spremljanje števila dnevnih korakov ter napravo, nameščeno pod žimnico. Ta je s pomočjo pnevmatičnih in akustičnih senzorjev zbirala podatke o premikanju, smrčanju, dihanju in srčnem utripu ter tako ocenila trajanje in učinkovitost spanca (tj. delež časa, preživetega leže v postelji, ko je preiskovanec spal), kakor tudi časovni interval, ki je bil potreben za uspavanje. Dodatno so iz registra naprav pridobili tudi anonimizirane demografske značilnosti zajetih preiskovancev, vključno s spolom, starostjo, indeksom telesne mase ter lokacijo (glede na zemljepisno širino in dolžino, zabeleženima v napravi), ki so jih upoštevali pri analizah. Vanje so vključili le podatke tistih preiskovancev, ki so imeli vsaj 28 dni meritev, vezanih na spanec, in vsaj štiri tovrstne meritve tedensko.

S statističnimi analizami so preverjali (1) povezanost med demografskimi značilnostmi preiskovancev in dnevnim številom korakov; (2) dvosmerno povezanost med spancem in številom korakov naslednji dan oz. med številom korakov in spancem v določenem dnevu ter (3) napovedno vrednost števila korakov za kakovost in količino spanca ter obratno. Preiskovance so glede na trajanje spanca in zabeleženo število korakov dnevno razdelili v šest kategorij (manj kot 7 ur, med 7 in 9 ur ter več kot 9 ur spanca na noč in manj kot 5000, med 5000 in 8000 ter več kot 8000 korakov na dan) in ocenili delež tistih, ki so dosegli priporočenih 7 do 9 ur spanca na noč ter več kot 8000 korakov dnevno, pri čemer so upoštevali tudi njihovo starost (saj so pri odraslih, starejših od 60 oz. 65 let, meje postavljene nekoliko nižje: priporočeno število korakov znaša 6000 na dan, trajanje spanca pa med 7 in 8 ur na noč).

Rezultati

Najbolj zastopane države po številu preiskovancev so bile Združene države Amerike, Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo in Japonska. Med vključenimi preiskovanci je bilo 82 % moških, povprečna starost pa je znašala 48 ± 12 let. Povprečni indeks telesne mase je znašal 27,7  ±  4,9 kg/m², povprečno trajanje spanca 7,1 ± 0,8 ur na noč, povprečno število korakov dnevno pa 5521 (pri čemer je bil interkvartilni razmik med 3090 in 8751 koraki dnevno). Starost nad 60 let in indeks telesne mase, višji od 32 kg/m², sta bila povezana z nižjim povprečnim številom korakov dnevno. Slednje je bilo med ponedeljkom in petkom dokaj stabilno, ob sobotah pa so preiskovanci naredili v povprečju 400 korakov več. Povprečno število dnevnih korakov je med letoma 2020 in 2022 naraščalo in se nato do izteka zbiranja podatkov v letu 2023 ustalilo. Več kot tri četrtine (76,8 %) preiskovancev je dnevno zabeležilo manj kot 8000 korakov. Več kot polovica posameznikov (55,9 %) je spala med 7 in 9 ur, 43,2 % manj kot 7 ur in le 1 % več kot 9 ur na noč.

Delež preiskovancev, ki je v skladu z javnozdravstvenimi priporočili v povprečju dnevno zabeležil več kot 8000 korakov ter med 7 in 9 ur spanca, je znašal 12,9 % in je bil primerljiv tudi med starostnimi skupinami. Ko so pri posameznikih, starejših od 54 let, raziskovalci upoštevali starostnikom prilagojena priporočila o trajanju spanca (7-8 ur) in številu korakov (več kot 6000) na dan, se je delež tistih, ki so ravnali v skladu s priporočili, povečal na 18,6 %. Delež tistih, ki so spali manj kot 7 ur na noč in dnevno v povprečju opravili manj kot 5000 korakov, je v splošnem znašal 16,5 %, skoraj
60 % posameznikov, ki so spali dlje kot 9 ur, pa je dnevno prav tako zabeležilo povprečno manj kot 5000 korakov.

Pri analizi povezanosti trajanja spanca in številom korakov, zabeleženim naslednji dan, so rezultati pokazali krivuljo v obliki obrnjene črke U: največje število korakov naslednji dan je bilo povezano s šestimi urami spanca, več (8 ur) ali manj (4 ure) spanca pa je bilo povezano z nižjim številom korakov naslednji dan (339 oz. 184 korakov manj). Ko so raziskovalci upoštevali celokupni čas budnosti, je bila krivulja podobna, vendar je trajanje spanca, povezano z največjim številom korakov naslednji dan, v tem primeru znašalo 7 ur na noč. V modelu, ki je upošteval starost preiskovancev, je z zornega kota korakov, zabeleženih naslednji dan, za posameznike, stare med 34 in 53 let, optimalno trajanje spanca znašalo okoli 5 ur in pol, za preiskovance, starejše od 54 let, pa približno 6 ur in pol. Daljši čas uspavanja in s tem manjša “učinkovitost spanca” sta bila povezana z nižjim številom zabeleženih korakov naslednji dan tudi ob upoštevanju celokupnega časa budnosti, starost preiskovancev pa na rezultate ni pomembno vplivala.

Povezanost med zabeleženim številom korakov čez dan in trajanjem spanca isto noč je bila manjša: čeprav je večje število korakov sovpadalo s krajšim spancem, celokupni čas budnosti in starost preiskovancev na rezultate nista pomembno vplivala.

Zaključki

Avtorji v razpravi izpostavljajo (1) majhen delež preiskovancev, ki je sočasno uspel slediti javnozdravstvenim priporočilom za trajanje spanca in telesne dejavnosti (ocenjene na podlagi zabeleženega števila dnevnih korakov) in (2) izrazitejši vpliv trajanja spanca na število zabeleženih korakov naslednji dan kot vpliv števila zabeleženih korakov na spanec. Prva ugotovitev je po njihovem mnenju skrb vzbujajoča – zlasti glede na skoraj 17 %  preiskovancev, ki povprečno spijo manj kot 7 ur na noč in čez dan zabeležijo manj kot 5000 korakov – saj gre za podatke, zbrane z napravami, ki jih preiskovanci uporabljajo v domačem okolju in zato verjetno dokaj zanesljivo odražajo njihov dejanski življenjski slog. Ker so bili deleži podobni tudi ob upoštevanju starejšim posameznikom prilagojenih javnozdravstvenih priporočil, avtorji raziskave poudarjajo pomen javnozdravstvenih ukrepov, ki naj vsakogar, sploh pa starostnike, spodbujali k namembi časa, ki ga sicer presedijo, za telesno dejavnost ali spanec. Relativno večji vpliv trajanja in kakovosti spanca na zabeleženo število korakov naslednji dan pa po njihovem mnenju utemeljuje javnozdravstveni poudarek koristi ustreznega spanca tudi pri doseganju ciljnih vrednosti telesne dejavnosti.

V sklepnem delu poročila izpostavljajo nekatere pomanjkljivosti svoje raziskave, vključno z dejstvom, da so naprave, ki so v raziskavi služile kot vir podatkov, najverjetneje uporabljali predvsem posamezniki, ki so si jih lahko privoščili in so jih kupili za spremljanje svojega zdravstvenega stanja. To trditev podpirajo tudi demografske značilnosti vključenega vzorca, ki so ga sestavljali predvsem moški srednjih let s povišanim indeksom telesne mase in relativno nizkim dnevnim povprečnim številom korakov. Druga pomanjkljivost je zanesljivost uporabljenih naprav, saj senzor za merjenje kakovosti in trajanja spanca oboje lahko preceni zaradi načina zbiranja podatkov (kar pomeni, da bi bilo dejansko trajanje spanca v vzorcu lahko še krajše oz. manj kakovostno od zabeleženega), aktimetrija pa ne more podati uvida v oblike telesne dejavnosti, ki bi jih preiskovanci lahko izvajali na mestu (npr. vadba z utežmi). Raziskovalci prav tako niso razpolagali z zdravstvenimi podatki vključenih preiskovancev, s katerimi bi lahko izboljšali uporabno vrednost izpeljanih zaključkov. Kljub temu sklepajo, da raziskava zaradi velikega števila vključenih preiskovancev in zbiranja podatkov, ki verjetno dokaj dobro odražajo njihov dejanski življenjski slog, ponuja uporabne iztočnice za nadaljnje raziskave in javnozdravstvene ukrepe.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.