celično dihanje

proces, ki v prisotnosti kisika poteka v mitohondrijih, »celičnih elektrarnah«, pri katerem nastaja adenozin-trifosfat (ATP), visokoenergijska molekula, ki je gonilo za tako rekoč vse celične procese. Pri razgradnji glukoze, enega glavnih energijskih virov (glej glukoza), nastajajo ogljikov dioksid in molekule, ki prenesejo protone in elektrone v najbolj notranji odsek mitohondrija. V membrani notranjega odseka mitohondrija se nahajajo posebne beljakovine, ki si med seboj v eno smer (zaradi naraščajoče privlačnosti) podajajo elektrone, energijo, ki se pri tem sprosti, pa izkoristijo za prenos protonov iz najbolj notranjega odseka mitohondrija v medmembranski prostor, s čimer ustvarjajo t. i. protonski gradient, saj je protonov v medmembranskem prostoru bistveno več kot v najbolj notranjem delu mitohondrija. Protonski gradient izkorišča poseben encim (glej encim), ATP-sintaza, ki se ravno tako nahaja v notranji membrani mitohondrija in ob tem, da protone spušča od tam, kjer jih je več, do tja, kjer jih je manj, izgrajuje ATP. Zadnji prejemnik elektronov, ki so se prenašali od ene do druge beljakovine v notranji membrani mitohondrija, je kisik, ki ga v telo vnesemo z dihanjem, pri tem pa se nanj vežeta še dva protona, zato nastane molekula vode. Pozornemu bralcu ne bo ušlo, da opisani proces, ki ga s tujko imenujemo tudi oksidativna fosforilacija, vsebuje vse sestavne dele temeljne enačbe energijske presnove:

hranila (v tem primeru glukoza) + kisik  ->  ogljikov dioksid + voda + energija (ATP)