antagonist 

(biokem.) lastnost spojine, da ob vezavi na določen receptor (glej receptor) prepreči vezavo druge spojine, agonista, ki bi sicer ob vezavi na receptor sprožil določen odziv (znotraj celice, organa ali organizma). Antagonisti lahko vezavo agonistov preprečijo tako, da se vežejo na isto vezavno mesto in ga s tem zasedejo, ali pa tako, da ob vezavi na drugo lokacijo v receptorju pri slednjem izzovejo spremembo zgradbe, kar onemogoči vezavo agonista.