Izhodišča in namen raziskave

Antipsihotiki za zdravljenje bipolarne motnje in shizofrenije imajo pogosto presnovne neželene učinke. Med temi je pridobivanje telesne mase, inzulinska rezistenca, hipertrigliceridemija in drugi. Ti neželeni učinki lahko, kljub pozitivnemu vplivu zdravil na duševno zdravje, odvrnejo bolnike od rednega jemanja, kar posledično poslabša simptome duševne bolezni. Raziskovalce je zanimalo, ali je lahko ketogena dieta rešitev ali vsaj del rešitve pri omilitvi neželenih učinkov zdravil. Izhajali so iz pozitivnega vpliva ketogene diete na bolezni kot so epilepsija, sladkorna bolezen tipa 2 in debelost.

Metodološke značilnosti

Šlo je za 4-mesečno pilotno raziskavo, ki je vključevala preiskovance iz ZDA. Preiskovanci so bili stari od 18 do 75 let in so morali imeti uradno diagnozo bipolarne motnje ali shizofrenije. Pogoji so bili tudi ITM 25 kg /m2 ali več, pridobitev vsaj 5% telesne mase med jemanjem antipsihotikov in vsaj ena presnovna motnja (rezistenca na inzulin, hipertrigliceridemija, dislipidemija, motena toleranca za glukozo). Izključeni so bili bolniki, ki so imeli akutno psihiatrično bolezen, druge bolezni ali stanja, ki bi ob sodelovanju v raziskavi povišala tveganje za zdravstvene zaplete (anoreksija, nosečnost, jetrne in ledvične bolezni). Sodelovanje v raziskavi je zaključilo 21 preiskovancev, od teh 16 z bipolarno motnjo in 5 s shizofrenijo. Med raziskavo so preiskovancem tedensko merili stanje ketoze in s tem ocenjevali ali sledijo navodilom diete, ki so jih dobili na začetku. Prvi mesec jih je tedensko pregledal zdravnik, pregledi pa so nato potekali v drugem in tretjem mesecu dvakrat in v četrtem mesecu samo enkrat. Merili so njihovo telesno maso, maščobe v krvi, stanje glukoze v krvi, imeli pa so tudi redne psihiatrične preglede.

Rezultati

Od 21 preskovancev je glede na meritve ketoze dieti popolnoma sledilo 14 preiskovancev. Ob začetku raziskave je imelo 29% vseh preiskovancev izpolnjene kriterije za metabolni sindrom, ob koncu raziskave pa jih ni izpolnjeval nihče več. Povprečna telesna masa je upadla za 10 %, obseg pasu je upadel za 11 %, sistolični krvni tlak je padel za 6,4 %, odstotek telesne mase, ki ga predstavlja maščoba, je padel za 17 % in ITM je v povprečju padel za 10 %. Glede na presnovne kazalnike se je pri preiskovancih delež visceralne maščobe zmanjšal za 27 %, za 20 % je padla koncentracija trigliceridov v krvi, LDL-holesterol se je zvišal za 21%, HDL-holesterol se je zvišal za 2.7% in ocena inzulinske rezistence se je znižala za 17 %. Preiskovanci so prav tako poročali o izboljšanju psihiatričnih simptomov, saj se je v celotni kohorti zadovoljstvo z življenjem izboljšalo za 17 % . Od preiskovancev, ki so imeli na začetku raziskave izražene simptome duševne bolezni, je 79 % doseglo značilno izboljšanje, to pa je bilo bolj izraženo pri preiskovancih, ki so bili pri izvajanju ketogene diete najbolj dosledni. Tudi spanec preiskovancev se je glede na Pittsburgov točkovnik kvalitete spanca izboljšal za 19%. Pogosti in pričakovani neželeni učinki ketogene diete (glavobol, utrujenost, zaprtost) so do tretjega tedna raziskave skoraj ali povsem izginili.

Zaključki

Raziskovalci so poročali o ugodnem vplivu ketogene diete na presnovo in duševno stanje bolnikov z bipolarno motnjo in shizofrenijo ter s tem nakazali na obetavno raziskovalno področje, kjer bi z vključitvijo večjega števila preiskovancev lahko bolje ovrednotili vpliv ketogene diete na zdravje in počutje ljudi, ki jemljejo antipsihotike. Poleg majhnega števila preiskovancev so raziskovalci med pomanjkljivostmi svoje raziskave omenili tudi kratko trajanje in pomanjkanje podatkov o družbeno-ekonomskem stanju preiskovancev, ki bi prav tako lahko vplivalo na rezultate. Odpira se tudi vprašanje, ali je visok odstotek popolnega sledenja navodilom ketogene diete možno pripisati prostovoljnemu sodelovanju v raziskavi in visoki motiviranosti preiskovancev. Pomemben dejavnik, ki je prav tako morda vplival na  potek raziskave in njene rezultate, je dejstvo, da se je izvajala med epidemijo COVID-19. Čeprav je uporaba antipsihotikov ključna pri zdravljenju duševnih motenj, kot sta shizofrenija in bipolarna motnja, lahko njihovi neželeni učinki bolnike odvrnejo od rednega jemanja in so zanje tudi dolgoročno škodljivi. Raziskave, ki preučujejo različne pristope za omilitev neželenih posledic zdravljenja z antipsihotiki, lahko zato pomembno prispevajo k večji motiviranosti bolnikov za zdravljenje ter ohranjanju boljšega srčno-žilnega, presnovnega in duševnega zdravja.

Povzela: Ida Muc, študentka medicine