Izhodišča in namen raziskave

Depresija je pogosta duševna motnja. Glede na podatke Svetovne zdravstvene organizacije je bilo leta 2016 na svetu 350 milijonov oseb z depresijo. V vsakdanjem življenju veliko časa presedimo, še posebej pa to velja za določene poklice, kot so prevozniki, programerji, raziskovalci. Zaenkrat še nimamo sprejete enotne definicije miselno pasivnega in aktivnega sedenja, na splošno pa med miselno pasivno sedenje štejemo na primer gledanje televizije, med aktivno pa branje časopisa. V zadnjih letih so raziskave, ki so preučevale povezavo med sedenjem in pojavnostjo depresije, prišle do različnih zaključkov, zato je bil namen povzete raziskave preveriti vpliv sedečega načina življenja na tveganje za razvoj depresije.

Metodološke značilnosti

Raziskovalci so po pregledu podatkovnih baz PubMed in Embasse v meta-analizo vključili 12 prospektivnih kohortnih raziskav, ki so preučevale povezavo med sedečim načinom življenja in razvojem depresije pri odraslih ter so bile objavljene do junija 2019. Dve raziskavi sta potekali v Združenih državah Amerike, tri v Avstraliji in sedem v Evropi. Skupno število vključenih preiskovancev v vseh raziskavah je bilo 128.553. Ljudi brez depresije, ki so veliko časa sedeli, so primerjali s tistimi, ki so sedeli občutno manj časa, in spremljali, pri koliko posameznikih v vsaki skupini se je pojavila depresija.  Dodatno so v skupini z več sedenja razlikovali med miselno pasivnim in miselno aktivnim sedenjem. Pri tem so kot miselno pasivno sedenje opredelili gledanje televizije, sedeče pogovarjanje in sedenje, kot miselno aktivno sedenje pa uporabo računalnika, branje in vožnjo avtomobila.  Povprečni čas opazovanja je bil 5,97 let (od 1 do 13 let). Diagnoza depresije je bila v različnih raziskavah postavljena na podlagi različnih kriterijev.

Rezultati in zaključki

Rezultati analize so pokazali, da je bilo miselno pasivno sedenje statistično značilno povezano s 17-% večjim tveganjem za depresijo, medtem ko za miselno aktivno sedenje niso našli povezave s tveganjem za depresijo. Rezultati so bili odvisni tudi od izbrane definicije depresije. Miselno pasivno sedenje bi lahko bilo povezano z večjim tveganjem za razvoj depresije, torej bi, posledično, zmanjševanje miselno pasivnega sedenja v vsakdanjem življenju lahko pripomoglo k preprečevanju depresije. Največje omejitve raziskave so pomanjkanje enotnih definicij za ključne pojme, izbrane raziskave ne zajemajo vseh kategorij sedenja in do zaključkov prihajajo z uporabo različnih metodologij.

Povzela: Karin Šteblaj, študentka medicine