Izhodišča in namen raziskave

Izsledki nekaterih raziskav kažejo na obstoj povezave med pojavnostjo epilepsije in večjim tveganjem za razvoj Parkinsonove bolezni (PB), vendar še ni jasno, ali gre pri tem za posledico same epilepsije ali zdravljenja z antiepileptiki, ki med neželenimi učinki velikokrat navajajo motnje gibanja, vključno s parkinsonizmom. Avtorji povzete opazovalne raziskave so zato na vzorcu preiskovancev iz kohorte Biobanke Združenega kraljestva (angl. United Kingdom Biobank) preverjali, ali je jemanje antiepileptičnih zdravil povezano z večjo obolevnostjo zaradi PB.

Metodološke značilnosti

V raziskavo so v razmerju 1:6 vključili 1433 bolnikov s potrjeno PB, ki so pred pojavom le-te jemali učinkovine za zdravljenje epilepsije, in 8598 kontrolnih preiskovancev brez PB, ki so ravno tako jemali antiepileptična zdravila in ki so bili z bolniki primerljivi po starosti, spolu, prihodku ter etnični pripadnosti. Z analizo so nato izračunali razmerje obetov za pojav PB pri eni in drugi skupini, ob tem pa upoštevali tudi število predpisanih antiepileptičnih zdravil in število izdanih receptov.

Rezultati in zaključki

Rezultati analize kažejo, da sta bila tako dolgotrajnejša uporaba kot sočasno jemanje več antiepileptičnih zdravil povezana z večjim tveganjem za PB. Avtorji to delno pojasnjujejo z izsledki nekaterih raziskav, ki kažejo na spremenjeno presnovo in zmanjšano učinkovitost dopamina v možganih po izpostavitvi nekaterim antiepileptičnim zdravilom, vendar dodajajo, da je tovrstnih raziskav malo in da je potrebno vpliv učinkovin za zdravljenje epilepsije na tveganje za razvoj PB temeljito preučiti z obsežnejšimi raziskavami.

Povzela: Lana Blinc, dr. med.