V zadnjem desetletju se je razmahnilo raziskovanje vpliva psihedeličnih učinkovin na delovanje možganov. Raziskave se usmerjajo predvsem v preučevanje delovanja snovi, kot sta LSD ali psilocbin, na depresijo, anksioznost, odvisnost in obsesivno-kompulzivno motnjo. V ta namen so v rabi posamezni večji odmerki psihedeličnih učinkovin. V skupnosti uporabnikov psihedelikov pa se je medtem uveljavil trend rednega uživanja zelo nizkih odmerkov istih učinkovin (t. i. mikroodmerjanje), na podlagi katerega se je razširilo prepričanje, da je mikroodmerjanje psihedelikov lahko koristno za lajšanje prej omenjenih stanj ter za izboljšanje splošnega počutje, kreativnosti in miselnih sposobnosti. Ustreznih raziskav, ki bi preverile to domnevo, še ni. Zato je bil namen povzete raziskave na inovativen, a znanstveno dosleden način preveriti učinke mikroodmerkov psihedeličnih učinkovin na kognitivne funkcije in duševno blagostanje.

Zakonske omejitve uporabe prepovedanih učinkovin onemogočajo raziskovanje psihedelikov z randomiziranimi, dvojno slepimi poskusi in primerjavo psihedelika s placebom. Zato so avtorji povzete raziskave uporabili nov pristop in k raziskavi povabili uživalce mikroodmerkov, ki so po navodilih izvedli poskus na sebi. V raziskavi je tako sodelovalo 191 preiskovancev, ki so mikroodmerke psihedeličnih učinkovin in placeba najprej vstavili v neprozorne kapsule, nato pa so kapsule vstavili v ovojnice, izvedli žreb in se na podlagi tega razvrstili v 3 skupine: 1/ 4 tedne uživanja mikroodmerkov placeba, 2/ 4 tedne uživanja mikroodmerkov psihedelične učinkovine ter 3/ 2 tedna placeba in 2 tedna psihedelika. Na ovojnicah so bile QR kode, ki so služile kot dekripcijski ključ za raziskovalce. Preiskovanci so skozi celoten potek raziskave reševali vprašalnike in opravljali teste, ki so preverjali različne kazalce počutja in kognitivnih funkcij. Raziskovalce so zanimali akutni (2-6 ur po odmerku), po-akutni (v istem tednu) ter skupni učinki (po 4 tednih jemanja ter po izteku 9 tednov opazovanja) glede na začetne meritve. V primerjavi z izhodiščem so bili statistično pomembni ugodni učinki mikroodmerkov psihedelikov izmerjeni v splošnem počutju, čuječnosti, zadovoljstvu z življenjem ter v zmanjšanju paranoje, ampak brez statistično pomembnih razlik v primerjavi s skupino pol-pol ter s skupino s placebom. Zanimivo je bilo tudi to, da so bili rezultati boljši, če so preiskovanci mislili, da jemljejo psihedelik, in slabši, če so mislili, da jemljejo placebo. Raziskava je tako ugotovila, da mikroodmerjanje psihedelikov samo po sebi verjetno nima učinkov, a je lahko pri uživalcih pomemben sprožilec učinka placeba. Čeprav je šlo za največjo raziskavo učinka psihedelikov doslej in je zasnova raziskave bila dobro zastavljena, je vprašljivo, ali je bila njena izvedba korektna. Zato se raziskovanje psihedelikov zagotovo še ni zaključilo.

Povzel: Simon Žetko