Izhodišča in namen raziskave

Kljub učinkovitosti vedenjskih terapij pri zdravljenju motnje avtističnega spektra (MAS) ostaja potreba po razvoju zdravila, ki bi, zlasti pri posameznikih s hujšimi oblikami MAS, lahko pripomoglo k boljšemu vključevanju v družbo. Izsledki nekaterih raziskav nakazujejo na možno vlogo relativnega pomanjkanja (učinkov) oksitocina, zato so raziskovalci v opisani raziskavi preverjali, ali ima dodajanje oksitocina lahko ugodne učinke na družabno vedenje pri otrocih in mladostnikih z MAS. 

Metodološke značilnosti

V raziskavo je bilo vključenih 290 otrok in mladostnikov z MAS, starih od 3 do 17 let. Izvedli so dvojno slepo in s placebom kontrolirano raziskavo, kjer so preiskovanci dvakrat na dan prejeli odmerek oksitocina. Preiskovanci so bili naključno razporejeni v dve skupini, od katerih je ena skupina prejela 48 mednarodnih enot oksitocina dnevno. Ena mednarodna enota oksitocina vsebuje 1,68 µg oksitocina, kar pomeni, da so v tej raziskavi prejeli 80,64 µg oksitocina.

Učinek oksitocina so raziskovalci ovrednotili z rezultati vprašalnika ABC-mSW (iz angl. Aberrant Behaviour Checklist modified Social Withdrawal subscale), kjer višje vrednosti pomenijo manj socialne interakcije, ter z dvema dodatnima meritvama socialnega funkcioniranja in s skrajšano meritvijo inteligenčnega količnika. Socialno funkcioniranje so merili s pomočjo lestvice (Social Motivation subscale – SRS-2SM), ki meri socialno vedenje otrok in mladostnikov ter zazna težave v sporazumevanju in njihovo resnost. V drugi fazi raziskave so preiskovance razdelili med posameznike, ki se govorno tekoče sporazumevajo in posameznike z minimalno stopnjo komunikacije. Primerjali so tudi rezultate teh dveh skupin. Metodologija raziskave je bila povzeta po predhodnih manjših raziskavah.

Rezultati

Raziskavo je zaključilo 125 preiskovancev, ki so prejemali oksitocin vsak dan, v obdobju 24 tednov, in 125 preiskovancev, ki so prejemali placebo. Rezultati vprašalnika ABC-mSW in drugih meritev socialnega vedenja niso pokazali razlike med skupinama. Doziranje oksitocina v obdobju 24 tednov ni vplivalo na izboljšanje socialnih interakcij pri osebah z MAS. Prav tako niso odkrili razlik med posamezniki, ki se govorno tekoče sporazumevajo, in posamezniki z minimalno stopnjo komunikacije. Izmerili so tudi izhodiščne plazemske koncentracije oksitocina pri preiskovancih in ugotovili, da upoštevanje tega podatka pri analizi ni vplivalo na izsledke. Tega postopka so se lotili, da bi povečali natančnost rezultatov in zanesljivost raziskave.

Zaključki

Na podlagi rezultatov avtorji ugotavljajo, da prejemanje oksitocina v obdobju 24 tednov ne izboljša socialnih interakcij ali drugih parametrov socialnega funkcioniranja pri osebah z MAS. Prednosti raziskave sta velik vzorec preiskovancev in pogosto ocenjevanje z uporabo različnih lestvic. Ena izmed njenih omejitev pa je razpon starosti preiskovancev, saj se fiziološki učinki oksitocina razlikujejo glede na stopnjo razvoja, v povezavi s čimer lahko obstaja kritično okno za največji učinek terapije. Tudi slabša občutljivost trenutnih ocenjevalnih instrumentov za zaznavo socialne motivacije lahko predstavlja omejitev, zato jih bo za trdnejše zaključke verjetno potrebno preizkusiti na večjem številu preiskovancev in jih temu ustrezno prilagoditi. 

Povzela: Janja Kepec