Občutek socialne izolacije ali osamljenosti pri ljudeh lahko vpliva na fizično in duševno zdravje, kognitivne sposobnosti, pričakovano življenjsko dobo in tudi povečuje tveganje za demenco. V raziskavi so ugotavljali, kako se možgani ljudi, ki menijo, da so osamljeni, razlikujejo od možganov ljudi, ki tega občutka nimajo.

Ugotovili so, da so razlike največje v možganskem omrežju, ki mu pravimo omrežje privzetega načina. Tu je bil pri osamljenih preiskovancih v povprečju večji volumen možganske sivine, močnejše so bile funkcionalne povezave in večja mikrostrukturna integriteta  bele možganovine. Avtorji raziskave kot razlago ponujajo domnevo, da je aktivnost v tem predelu možganov pri preiskovancih povečana, kar lahko pomeni, da osamljeni ljudje pomanjkanje socialnih stikov nadomestijo z obujanjem spominov in domišljijo.

Rezultate so oblikovali na podlagi podatkov skoraj 40.000 preiskovancev, ki so zbrani v UK Biobank. To je velika biomedicinska baza podatkov, ki vsebuje genetske in zdravstvene informacije pol milijona prebivalcev Združenega kraljestva. Raziskovalci so tako statistično obdelali ogromno količino podatkov, ki pa niso bili zbrani specifično za to raziskavo. Zaključki rezultatov so zato lahko vprašljivi, saj težko izključimo možnost, da so odkrite povezave zgolj posledica delovanja nekih tretjih, nenadzorovanih spremenljivk.

Povzela: Kristina Colja