Bolezenske spremembe v zgradbi možganov se lahko pojavljajo tudi pri mlajših posameznikih, njihova povezava s klinično sliko pa še ni v celoti razjasnjena.

Spremembe v izražanju genov, aktivnosti in zastopanosti posameznih podtipov živčnih celic in glije lahko na različne načine prispevajo k napredovanju Alzheimerjeve bolezni.

Raziskovalci so preverjali, ali jemanje vitaminov B6 in B12 koristi počutju, vidu in možganom.

Zdi se, da so nekateri ukrepi za zajezitev širjenja COVID-19 pomembno prispevali k upadu telesne pripravljenosti otrok.

Čeprav je igranje glasbila lahko koristna veščina, se zdi, da ne vpliva na učni uspeh ali splošne umske sposobnosti.

Nedavno objavljena raziskava opisuje primer bolnice, pri kateri so z uporabo kostno-živčno-mišičnega umetnega uda izboljšali uporabnost okončine in kakovost življenja.

Ples prispeva k izboljšanju umskih sposobnosti pri posameznikih z blagim kognitivnim upadom.

Odkloni od normalne sestave črevesnega mikrobioma so prisotni še pred pojavom simptomov Alzheimerjeve bolezni.

Telesna vadba se je v velikem krovnem pregledu izkazala kot učinkovit način lajšanja simptomov depresije in tesnobnosti.

Izsledki raziskave kažejo, da lahko višji delež puste telesne mase prispeva k nižjemu tveganju za Alzheimerjevo bolezen.

Izsledki velike raziskave kažejo, da lahko srčni infarkt dolgoročno prispeva k hitrejšemu upadu umskih sposobnosti.

Raziskovalci so pod drobnogled vzeli značilnosti delovanja možganov likovno ustvarjalnih bolnikov z demenco.

Vpliv prehrane na zdravje v največji meri določa njena kakovost in ne izključevanje določenih skupin živil.

Intenzivnejša telesna dejavnost bi lahko pomagala pri preprečevanju in lajšanju kronične bolečine.

Zdi se, da na lastnosti odseka možganskega žilja vplivata tako nahajališče kot prisotnost bolezni.

Oba prehranska vzorca lahko prispevata k nižji srčno-žilni ogroženosti, vendar se njuni učinki nekoliko razlikujejo.

V raziskavi so ugotovili, da je pasivno sedenje povezano z večjim tveganjem za razvoj depresije. Podobne povezave z aktivnim sedenjem niso našli.

Izsledki majhne raziskave izkazujejo ugoden vpliv zgodnjega dnevnega prehranjevanja na srčno-žilno zdravje posameznikov s predstopnjo sladkorne bolezni.

Nedavno razvit LIBRA točkovnik omogoča boljšo napoved in zmanjševanje dejavnikov tveganja za bolezenski kognitivni upad.

Popusti in vnaprejšnja ponudba zdravih prehranskih izbir v spletnih nakupovalnih košaricah lahko prispevajo k njihovemu pogostejšemu nakupu.

Ples je, zlasti ob tvornem vključevanju lokalne skupnosti v zasnovo in izvedbo vadbenega programa, lahko odlična oblika zdrave in varne rekreacije.

Izsledki velike prospektivne opazovalne raziskave kažejo, da zdrave navade lahko prispevajo k nižjemu tveganju za pojav dolgega COVID-19.

Zdi se, da upoštevanje načel mediteranske prehrane lahko zmanjša tveganje za razvoj demence ne glede na gensko ogroženost.

Izsledki ponujajo iztočnico za nadaljnji razvoj preiskovalnih metod, s katerimi bi lahko Alzheimerjevo bolezen zaznali še pred pojavom kliničnih znakov.

Vseživljenjsko treniranje vzdržljivostnih športov ni povezano z nižjo pojavnostjo koronarne ateroskleroze kot manj aktiven, a še vedno zdrav življenjski slog.

Raziskovalci so analizirali gensko ozadje pojava shizofrenije in ugotovili, da je za pojav shizofrenije odgovornih ogromno različnih genov, in ne samo eden.

Izsledki povzete opazovalne raziskave kažejo, da nadomeščanje sladkorja z umetnimi sladili srčno-žilnemu zdravju ne koristi.

Zdi se, da tovrstna raba lahko zlasti pri dečkih in živahnejših otrocih slabi razvoj čustvenega nadzora.

Visoko predelana živila v splošnem veljajo za zdravju škodljivo, vendar je pri tem pomembno upoštevati tudi njihovo prehransko vrednost.

Učinek placeba lahko pomembno prispeva k učinkovitosti kanabinoidov pri lajšanju bolečine v kliničnih preizkusih, temu pa verjetno botruje tudi pozitivna naravnanost medijskega poročanja o kanabinoidih, ne glede na njihovo dejansko učinkovitost.

Izsledki kažejo, da večje število korakov dnevno sovpada z nižjim tveganjem za pojav demence in umrljivost.

Čeprav izsledki nakazujejo na obstoj tovrstne povezave, so potrebne obsežnejše raziskave.

Če si od načel zdravega prehranjevanja obetamo koristi, je ključno, da jih dosledno izvajamo.

Čeprav so novice o odobritvi novih zdravil sprva spodbudne, podrobnejši pregled izsledkov in postopkov v ozadju odpira številna vprašanja.

V raziskavi se je stopnja zaščitnih učinkov življenjskega sloga na ohranjanje umskih sposobnosti razlikovala glede na spol in nosilstvo gena za APOE4.

Ne le možgani, tudi celične kulture so se sposobne učiti.

Uporaba obtežene odeje je bila pri mladih, zdravih preiskovancih povezana z večjim izločanjem melatonina kot uporaba navadne odeje.

Nedavni izsledki zavračajo učinkovitost sildenafila (Viagre) za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni, domnevno izkazano v predhodnji raziskavi.

Raziskovalci so preverjali, ali propranolol lahko pomaga pri obvladovanju posttravmatske stresne motnje.

Dedna nagnjenost k manjši debelini možganske skorje pri odraslih morda lahko prispeva k pogostejšemu vnosu alkohola, a so za opredelitev vzročnosti potrebne dodatne raziskave.

Nedavna raziskava vzbuja dvom v serotoninsko razlago depresije, a strokovnjaki svarijo pred prekomernim poenostavljanjem.

Motnje vida in/ali sluha so povezane z bolezenskim kognitivnim upadom v starosti.

Pojavnost nevroloških zapletov po cepljenju je bila med 132- in 617-krat manjša kot po akutni okužbi.

Pomanjkanje spanja lahko botruje prekomernemu vnetnemu odzivu in večjemu tveganju za številne, tudi srčno-žilne bolezni.

Majhni vzorci številnih nevroznanstvenih raziskav krnijo njihovo uporabno vrednost.

Odkritje presnovka, ki nastaja med telovadbo in zavira apetit, ponuja uvid v mehanizme nadzora hranjenja in odpira možnost razvoja novih zdravil.

Glukokortikoidi so morda povezani s spremembami v beli možganovini, kar bi lahko delno razložilo njihove nevropsihiatrične stranske učinke.

Izsledki raziskave na miših orisujejo nov mehanizem, po katerem benzodiazepini lahko krnijo obstojnost sinaps in prispevajo h kognitivnim motnjam.

Oba prehranska vzorca sta izboljšala uravnavanje glukoze, mediteranski dieti pa je bilo lažje slediti.

Daljši spanec je v kratki, a temeljiti raziskavi sovpadal z nižjim kaloričnim vnosom in izgubo telesne mase.

Srčno-žilne bolezni so neodvisni in ključni dejavnik tveganja za kasnejši razvoj demence, ki morda celo presega dedno obremenjenost.

Odkloni v prekrvavitvi možganskih regij pri igralcih ameriškega nogometa odpirajo nove pristope za diagnozo bolezni možganov.

Izvleček ginka v primerjavi s placebom pri starejših z motnjami spomina ni zavrl kognitivnega upada.

Tako aktivno kot pasivno kajenje pomembno povečujeta tveganje za možgansko kap.

Zdi se, da raznoliki ukrepi lahko zmanjšajo tveganje za poporodno depresijo, vendar ostaja potreba po nadaljnjih raziskavah.

Izvleček zelenega čaja je v raziskavi znižal koncentracijo nekaterih krvnih maščob pri ženskah v menopavzi.

Vadba šaha je v majhni raziskavi izboljšala splošni kognitivni status in kakovost življenja pri starostnikih v domu za ostarele.

Terapija s pomočjo psov lahko omili nekatere simptome demence in izboljša kakovost življenja bolnikov.

Visoko in zmerno intenzivna vadba ugodno vplivata na izgubo maščevja tudi brez sočasne izgube telesne mase.

Glasba predstavlja obetavno strategijo v zdravljenju demence, a ocena njene učinkovitosti in razlage mehanizmov terjajo boljše raziskave.

Vadba za moč morda lahko izboljša umske sposobnosti, pred pripravo priporočil pa je nujna izvedba dodatnih, ustrezno zasnovanih raziskav.

Mikroodmerjanje psihedelikov samo po sebi verjetno nima učinkov, a je lahko pri uživalcih pomemben sprožilec učinka placeba.

Miške, ki so prejele sončni svetlobi podobne žarke, so se bolje odrezale pri učenju novih veščin in lažje priklicale v spomin že videne predmete.

Višji vnos vlaknin morda prispeva k nižjemu tveganju za razvoj demence.

»Kofetkarji« kažejo drugačen vzorec sočasne aktivnosti različnih možganskih področij v primerjavi s posamezniki, ki kave ne uživajo redno.

Izogibanje sladkim pijačam dolgoročno koristi zdravju, tudi če nima takojšnjega vpliva na laboratorijske kazalce.

Raziskovalci so na podlagi obširne analize raziskav pripravili nove smernice za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni pri starostnikih.

Mladostniki se zdijo najbolj dovzetni za neugodne vplive družbenih omrežij na splošno zadovoljstvo.

Najstniki, ki se spopadajo z odvisnostjo, so ji bolj podvrženi tudi v odraslosti.

Zdi se, da motnje spanja lahko prispevajo k propadu živčnih celic in obratno.

V raziskavi niso ugotovili povezave med uporabo amalgamskih zalivk in slabšim nevropsihološkim zdravjem.

Nadzorovana vadba med nosečnostjo je lahko koristna za preprečevanje predporodne depresije.

Slikovne preiskave nudijo vpogled v osrednje živčevje bolnikov s COVID-19, vendar so raziskave pogosto pomanjkljivo zasnovane.

Vadba s tehnologijo za navidezno resničnost ob strokovnem svetovanju je nov, obetaven rehabilitacijski pristop.

Tehnološke in funkcijske izboljšave so trem preiskovancem s poškodbo hrbtenjače omogočile hojo ob opori že prvi dan uporabe spodbujevalnika.

Že izpostavljenost nizki jakosti svetlobe je pri manjšem številu zdravih predšolskih otrok močno zmanjšala izločanje melatonina.

Izsledki obširne raziskave kažejo, da okužba z virusom Epstein-Barr verjetno pomembno prispeva k pojavu multiple skleroze.

Telesna dejavnost v starosti morda lahko izboljša celovitost povezav med živčnimi celicami.

Vseživljenjsko ukvarjanje z glasbo morda lahko prispeva k večji odpornosti uma na okvare zaradi bolezni ali poškodb.

Oksitocin pri otrocih in mladostnikih z motnjo avtističnega spektra ni izboljšal socialnega funkcioniranja.

Manj alkohola je za zdravje bolje kot več. Se mu je smotrno v celoti izogniti?

Pri podganah lahko likvor prehaja iz lobanje v prebavila preko nosne votline. Kaj pa pri ljudeh?

… ki kljub obetavnim rezultatom ne nadomesti zdravega življenjskega sloga. 

Izpostavljenost onesnaženemu zraku lahko zmanjša ugodne vplive telesne dejavnosti na zdravje možganov.

Jezikovna vadba lahko prispeva k ohranjanju umskih sposobnosti pri blagem kognitivnem upadu.

Razvoj optogenetike je omogočil delno povrnitev vida pri slepi bolnici.

Ne le premalo, tudi preveč spanja lahko škodi umskim sposobnostim.

Za dolgi COVID so morda odgovorni mikro-strdki.

Zdravo prehranjevanje pomaga ohranjati umske sposobnosti tudi ob bolezensko spremenjenih možganih.

Izsledki raziskave kažejo, da socialna izolacija lahko prispeva k upadu umskih sposobnosti pri starejših osebah.

Raziskave kažejo, da daljše bivanje v vesolju povzroča izgubo možganskega tkiva.

Lahko materin glas ublaži izkušnjo bolečine pri nedonošenčkih?

Raziskovalci so preverjali obstoj povezave med poročano uporabo marihuane in pojavnostjo psihoze.

Izsledki raziskave ne podpirajo povezave med večjo telesno aktivnostjo in boljšimi kognitivnimi izidi pri ženskah srednjih let.

Urjenje čuječnosti lahko izboljša obvladovanje stresa med študijem.

Lahko z zgodnjim posredovanjem ublažimo izražanje vedenjskih vzorcev, ki odstopajo od pričakovanih?

Za ustrezen razvoj možganov so pomembne razmere v katerih otrok odrašča, še posebej v prvih letih življenja.

V oskrbo bolnikov z omenjeno obliko demence je smiselno vključevati zmerno telesno dejavnost vse dotlej, dokler so jo bolniki sposobni varno izvajati.

Tehnološki napredki lahko paraliziranim bistveno izboljšajo kakovost življenja.

Organoidi so miniaturne strukture, ustvarjene v laboratorijskih pogojih, ki posnemajo zgradbo in delovanje organov.

Redno plesno udejstvovanje lahko upočasni poslabšanje simptomov in znakov Parkinsonove bolezni.

Potreba po spanju ostaja ena najočarljivejših skrivnosti biologije, kjer dokončnega znanstvenega odgovora še ni.

Obremenitve so botrovale slabšemu spancu in psihološkemu delovanju.

V možganih izkušenih meditatorjev lahko opazimo spremembe v aktivnosti in povezljivosti.

Uživanje jagodičevja pri mladih odraslih izboljšuje izvajanje zahtevnih miselnih nalog do 6 ur po zaužitju.

Izsledki raziskave kažejo, da k izgubi voha verjetno ključno prispeva vnetni odziv v vohalni sluznici.

Zdi se, da je za študente, ki so stresu posebej podvrženi, stik s terapevtskimi psi lahko koristnejši od programov za obvladovanje stresa.

Telesna aktivnost izboljša kvaliteto življenja, simptome depresije in spoznavnih sposobnosti v primeru kroničnih bolezni možganov.

Za učenje meditacije ni nikoli prepozno. Lahko bi imela pozitiven vpliv na starostni upad kognitivnih sposobnosti.

Izsledki raziskave kažejo, da se alfa-sinuklein vpleta tudi v presnovo melanina.

Sta črevesni mikrobiom in depresija povezana?

S telesno vadbo lahko omilimo škodljive učinke sedenja na zdravje.

Flavanoli so fitokemikalije, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi in pravem kakavu in ki lahko blagodejno vplivajo na prekrvavitev možganov.

Ali so težave z dihanjem med spanjem povezane z večjim tveganjem za kognitivni upad?

Izsledki nedavne meta-analize kažejo primerljivo učinkovitost šentjanževke in nekaterih antidepresivov pri lajšanju simptomov blage do zmerne depresivne motnje.

Cepivo na osnovi virusnega vektorja se je pri miših izkazalo za učinkovito.

Povzeta raziskava je pokazala, da pri pogostih udarcih v glavo pride do zmanjšanja volumna določenih predelov možganov.

Raziskovalci so z uporabo novih metod pri miših dosegli dolgotrajno omilitev bolečine.

V ZDA je bilo nedavno odobreno novo zdravilo za zdravljenje nekaterih bolnikov z napredujočo mišično boleznijo.

Že dve uri tedensko v naravi izboljšata počutje in oceno lastnega zdravja.

V raziskavi so ugotavljali, ali lahko umetna zunanja svetloba vpliva na spanje in duševno zdravje pri mladostnikih.

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da se lahko pod določenimi pogoji uspešno sporazumevamo s spečimi posamezniki.

Raziskava, v kateri so kot približek človeške lobanje in možganov uporabili jajca, ponuja vpogled v škodo, ki jo lahko povzročijo različni udarci.

Kako se možgani ljudi, ki menijo, da so osamljeni, razlikujejo od možganov ljudi, ki tega občutka nimajo?

Aerobna vadba pri sicer neaktivnih zdravih odraslih izboljša izvršilne funkcije.

Raziskava nakazuje, da ima večji vnos učinkovin paradižnika lahko ugoden vpliv na nekatere kazalnike zdravja srčno-žilnega sistema.

V majhni raziskavi je pri preiskovancih z depresivno motnjo razpoloženja, ki so prejeli psilocibin, prišlo do pomembnega izboljšanja.

Nov pristop, ki izkorišča nevrotropizem botulinusnega toksina, obeta učinkovitejše zdravljenje botulizma.

V raziskavi so ugotovili, da mikroglija pomembno prispeva k uravnavanju vzdražnosti živčnih celic.

Vemo, da vse živali spijo in da lahko zaradi pomanjkanja spanja umrejo. Nihče pa ne ve točno, zakaj je temu tako.

Ustvarjanje vizualnih podob spodbuja funkcijsko povezanost med možganskimi predeli, ki so udeleženi pri uspešnem spopadanju s stresom.

Z odraščanjem se čas spanja navadno krajša, kar lahko hitro privede do dolgotrajnega pomanjkanja spanca. Slednji vpliva na razvoj mladostniških možganov in obratno.

Zmerna aerobna vadba lahko izboljša kognitivno delovanje in kakovost spanca ter omili simptome depresije.

Trenutno ne moremo trditi, da jemanje vitaminov B v obliki prehranskih dopolnil zmanjša tveganje za upad miselnih sposobnosti.

Kljub razpravam o utemeljenosti prehranskih smernic še vedno drži, da se je rdečemu in predelanemu mesu zdravo izogibati.

V tem prispevku naslavljamo vprašanja, kaj prehranske smernice sploh so, na čem temeljijo in kakšna so priporočila glede uživanja rdečega mesa.

Izsledki obširne raziskave kažejo, da zgodnji kognitivni izzivi lahko pomembno prispevajo k počasnejšemu kognitivnemu upadu v starosti.

Bolezni živčevja so v svetovnem merilu vodilni vzrok invalidnosti in slabe kakovosti življenja ter drugi najpogostejši vzrok smrti.

S starostjo umske sposobnosti upadajo. Tega ne moremo preprečiti, lahko pa vplivamo na potek upada.

Inzulin ni bil učinkovit pri preprečevanju napredka kognitivnega upada, a so zaradi tehničnih težav za trdnejše zaključke potrebne dodatne raziskave.

Za boljšo kvaliteto spanca in delovanje čez dan, se spodbuja omejitev uporabe elektronskih naprav pred spanjem.

Rezultati so pokazali povezavo med fizično dejavnostjo in nižjim tveganjem za razvoj demence. 

Hiter razvoj parkinsonizma pri manjšem številu bolnikov, okuženih s SARS-Cov-2, predstavlja eno novejših spoznanj o učinkih okužbe na živčni sistem.

Možgani se na sladkor ne odzivajo enako kot na droge, kar ločuje zasvojenosti podobno prenajedanje od odvisnosti od drog.

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da lahko HIV vztraja v astrocitih bolnikov tudi ob jemanju terapije.

Onesnaženje zraka z izpusti iz prometa in industrijskih obratov verjetno lahko prispeva k razvoju nevrodegenerativnih bolezni.

Izsledki nedavne raziskave kažejo, da hiter prekomeren porast krvnega sladkorja pri mladostnikih vodi v upad kratkoročnega prostorskega spomina.

Razprave o zavesti se odmikajo od vprašanja, ali ima poleg človeka zavedanje še katera druga živalska vrsta ter odpirajo vprašanja, katere živali se zavedajo in kako.

Raziskava je pokazala, da lahko zibanje postelje vpliva na delovanje možganov med spanjem. Zaradi zibanja naj bi se izboljšala spanec in spomin.

Vsakodnevno uživanje sladkanih pijač povečuje dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni pri mladih odraslih.

Krovni pregled raziskav o pitju kave in njenem vplivu na zdravje je pokazal, da je zmerno uživanje za večino ljudi varno ali celo priporočljivo.

Sistematični pregled raziskav kaže, da je poklicni tekmovalni, zlasti pa kontaktni šport povezan z večjim tveganjem za bolezenski propad živčevja.

Umske sposobnosti s starostjo upadajo, zato je smiselno odkrivanje učinkovitih preventivnih ukrepov, ki bi upad upočasnili.

Kofein kratkotrajno izboljša nekatere umske in telesne sposobnosti, vendar spanca v celoti ne more nadomestiti.

V nedavni raziskavi so raziskovalci pri telesno aktivnih miših v krvi določili snov, ki ugodno vpliva na spomin in število živčnih celic.

Telesna dejavnost zmanjša občutek tesnobe in pripomore k boljši samopodobi. Uspešna je tudi pri zdravljenju simptomov anksiozne motnje.

Čedalje bolj jasno postaja, da okužba s SARS-CoV-2 ne prizadene le pljuč, temveč lahko na različne načine prispeva tudi k slabšemu delovanju živčevja.

Čeprav na prvi pogled nimata dosti skupnega, so raziskovalci v nedavnih raziskavah ugotovili, da sta si morda bolj podobna, kot se zdi.

Več obširnih raziskav kaže, da je aktiven in družaben način življenja v starosti povezan z manjšo pojavnostjo demence.

Tudi blažja poškodba možganov je dejavnik tveganja za bolezni živčevja.

Spanje je nujno potrebno za normalno delovanje živčevja.

Na nastanek Alzheimerjeve bolezni vpliva več dejavnikov, med katerimi je tudi dolgotrajno pomanjkanje spanja, bolezen pa lahko vpliva na kakovost spanca.

Med spanjem se utrjujejo spomini, olajšano pa je tudi pridobivanje novih spominov, ko se zbudimo.

Veliko število prekinitev spanca vpliva na hitrejši kognitivni upad in pojav Alzheimerjeve demence v starosti.

Večji vnos vlaknin je povezan z manjšim tveganjem za kronične nenalezljive bolezni.

Povezava med uživanjem mediteranske prehrane in zdravjem možganov obstaja, vendar jo je potrebno dodatno opredeliti z dodatnimi raziskavami.

Ugotovitve znanstvenih raziskav o učinkih kave na zdravje se pogosto razhajajo ali si celo nasprotujejo.

Pretežno neaktiven življenjski slog lahko vpliva na zdravje in spodbuja nastanek kroničnih bolezni.

Skupina kanadskih strokovnjakov je v sodelovanju z zdravniki in nosečnicami pripravila skupek priporočil za izvajanje telesne dejavnosti v nosečnosti.

Prioni, bolezensko spremenjene beljakovine, ki povzročajo posebno vrsto nevrodegenerativnih bolezni, niso le v možganih, temveč tudi v zrklih bolnikov.

Že malo telesne dejavnosti koristi zdravju, več pa je le še bolje.

Raziskave kažejo, da je za boljši izkoristek aktivnosti potrebno obremenitve prilagoditi začetni telesni pripravljenosti.

Računalniške igre, ki obljubljajo izboljšanje umskih sposobnosti, so postale multimilijonska industrija, vendar njihov učinek ni tako vseobsegajoč, kot zagotavljajo.