Lahko s telesno dejavnostjo blažimo simptome duševnih motenj?
Telesna vadba se je v velikem krovnem pregledu izkazala kot učinkovit način lajšanja simptomov depresije in tesnobnosti.
Telesna vadba se je v velikem krovnem pregledu izkazala kot učinkovit način lajšanja simptomov depresije in tesnobnosti.
Izsledki raziskave kažejo, da lahko višji delež puste telesne mase prispeva k nižjemu tveganju za Alzheimerjevo bolezen.
Intenzivnejša telesna dejavnost bi lahko pomagala pri preprečevanju in lajšanju kronične bolečine.
Vseživljenjsko treniranje vzdržljivostnih športov ni povezano z nižjo pojavnostjo koronarne ateroskleroze kot manj aktiven, a še vedno zdrav življenjski slog.
Izsledki kažejo, da večje število korakov dnevno sovpada z nižjim tveganjem za pojav demence in umrljivost.
V raziskavi se je stopnja zaščitnih učinkov življenjskega sloga na ohranjanje umskih sposobnosti razlikovala glede na spol in nosilstvo gena za APOE4.
Odkritje presnovka, ki nastaja med telovadbo in zavira apetit, ponuja uvid v mehanizme nadzora hranjenja in odpira možnost razvoja novih zdravil.
Srčno-žilne bolezni so neodvisni in ključni dejavnik tveganja za kasnejši razvoj demence, ki morda celo presega dedno obremenjenost.
Visoko in zmerno intenzivna vadba ugodno vplivata na izgubo maščevja tudi brez sočasne izgube telesne mase.
Vadba za moč morda lahko izboljša umske sposobnosti, pred pripravo priporočil pa je nujna izvedba dodatnih, ustrezno zasnovanih raziskav.