zvijanje beljakovin

(običajno) natančno uravnavan proces, pri katerem veriga aminokislin (glej aminokislina) zavzame tridimenzionalno zgradbo in postane sposobna opravljanja določene naloge v celici ali izven nje. Zvijanje beljakovin je posledica kemijskih interakcij med posameznimi aminokislinami, pri procesu pa sodelujejo tudi uravnavalne beljakovine (t. i. šaperoni, angl. chaperone proteins) in različni deli celice. Nekatere beljakovine, npr. prionska beljakovina, odseki izvorne beljakovine amiloida in beljakovina tau, lahko v določenih pogojih, ki jih še ne razumemo povsem, zavzamejo drugačno tridimenzionalno zgradbo, kot je zanje sicer značilno. Nova zgradba je običajno precej stabilnejša (celo do te mere, da druge enake beljakovine, zvite v prvotno, »zdravo« obliko, ob stiku z »napačno« zvito beljakovino privzamejo enako zgradbo in se nalagajo ena na drugo), vendar beljakovini ne omogoča normalnega delovanja, morda pa celo botruje delovanju, ki celici škodi. Tovrstne »bolezenske oblike« beljakovin (glej prion, amiloid beta, nevrofibrilarna pentlja) so značilne za številne nevrodegenerativne bolezni (glej Creutzfeldt-Jakobova bolezen, Alzheimerjeva bolezen).