obstruktivna spalna apneja

najpogostejša motnja dihanja med spanjem, pri kateri zaradi prekomerne sprostitve mehkih tkiv v zgornjih dihalih pride do delne (hipopneja) ali popolne prekinitve dihanja (apneja). Bolnik se tega velikokrat niti ne zaveda, svojci, ki spijo v istem prostoru, pa lahko poročajo o njegovem smrčanju, dušenju in apnejah. Če je slednjih veliko, je spanec slabši, bolniki pa so čez dan pogosto zaspani in tožijo o glavobolih, motnjah razpoloženja in težavah z zbranostjo. Ker ob prekinitvah dihanja upade zasičenost krvi s kisikom, lahko nezdravljena obstruktivna spalna apneja čez čas vodi tudi v kognitivni upad (glej kognicija, kognitivne motnje), stanje pa pogosto sovpada in je vsaj delno verjetno tudi odgovorno za pojav povišanega arterijskega krvnega tlaka (glej arterijska hipertenzija) ter odklonov v meritvah krvnih maščob in drugih kazalnikov presnovnega zdravja (glej presnovni in lipidni profil).