ionizirajoče sevanje 

vrsta sevanja, ki nosi dovolj energije, da iz atomov izbije elektrone, s čimer jih ionizira in prispeva k nastanku prostih radikalov – močno reaktivnih atomov ali molekul z neparnim številom elektronov. Poznamo več vrst ionizirajočega sevanja: alfa žarke oziroma helijeva jedra, beta žarke oziroma elektrone in pozitrone ter visokofrekventno elektromagnetno valovanje, kamor uvrščamo ultravijolično svetlobo višjih frekvenc, žarke X oziroma rentgenske žarke in gama žarke. Če je ionizirajočemu sevanju izpostavljena celica, lahko glede na prejeto dozo sevanja in čas izpostavitve pride do poškodb znotrajceličnih struktur, vključno z membranami, beljakovinami in dednim materialom (glej gen). Čeprav v celici obstajajo popravljalni mehanizmi, lahko napačno ali nepopolno popravljanje napak na določenih odsekih dednega materiala vseeno pomeni povečano tveganje za nastanek rakavih obolenj (glej rak). Če je škoda dovolj velika, celica odmre, kar lahko vodi v okrnjeno delovanje ali odpoved različnih tkiv in organov –  stanje, ki mu pravimo akutni radiacijski sindrom ali sevalna bolezen.