Izhodišča in namen raziskave
Redna telesna dejavnost je eden izmed ključnih načinov za ohranjanje zdravja in preprečevanje številnih kroničnih bolezni, vključno z demenco ter boleznimi srca in ožilja. Čeprav je merjenje števila korakov na dan uporaben in enostaven pristop za oceno stopnje ter količine telesne dejavnosti, (še) ne nastopa v priporočilih za telesno dejavnost, saj primanjkuje izsledkov, ki bi govorili v prid povezavi med večjim številom korakov na dan in nižjim dolgoročnim tveganjem za obolevnost in umrljivost zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni. Avtorji povzetih raziskav so obstoj tovrstne povezave preverjali s prospektivnima opazovalnima raziskavama na dveh ločenih kohortah – vzorcu odraslih srednjih let iz ZDA in vzorcu starejših iz Združenega kraljestva.
Metodologija
Paluch in sodelavci so v svojo analizo vključili 2110 preiskovancev iz kohorte, ki je sicer sodelovala v raziskavi CARDIA (angl. Coronary Artery Risk Development in Young Adults oziroma tveganje za razvoj bolezni koronarnih arterij pri mladih odraslih) in ki je med letoma 2005 in 2006 (ko so bili preiskovanci v povprečju stari 45,2 leti) v sklopu siceršnjega sodelovanja pri raziskavi vsaj tri dni (po vsaj deset ur dnevno) na boku nosila aktigraf. Raziskovalci so iz meritev izračunali skupno in povprečno količino dnevno opravljenih korakov ter preiskovance razvrstili v tri skupine: skupino z nizkim številom dnevno opravljenih korakov (manj kot 7000 korakov na dan), skupino z zmernim številom dnevno opravljenih korakov (več kot 7000 in manj kot 10.000 korakov na dan) ter skupino z visokim številom dnevno opravljenih korakov (več kot 10.000 korakov na dan). Pri vsakem preiskovancu so izračunali tudi t. i. intenzivnost oziroma najvišje število korakov znotraj tridesetih, ne nujno zaporednih minut. Preiskovance so spremljali do konca avgusta 2018, beležili število smrti iz katerega koli vzroka ter s statistično analizo preverjali obstoj povezave med številom korakov na dan in tveganjem za umrljivost. V času izvedbe meritev so od preiskovancev pridobili še podatke o starosti, etnični pripadnosti, doseženi izobrazbi, kajenju, uživanju alkohola, prehranskih navadah, pridruženih boleznih in samooceni zdravstvenega stanja ter izmerili indeks telesne mase in krvni koncentraciji glukoze na tešče ter celokupnega holesterola, vse našteto pa so upoštevali pri statistični analizi.
Del Pozo Cruz in sodelavci so v svojo analizo vključili 78.430 preiskovancev iz kohorte Biobanke Združenega kraljestva (angl. United Kingdom Biobank), v povprečju starih 61,1 let in brez kognitivnega upada, ki so med februarjem 2013 in decembrom 2015 vsaj tri dni (oziroma skupno vsaj 16 ur) na zapestju nosili aktimeter. Tudi pri tej raziskavi so bili preiskovanci glede na število korakov razporejeni v tri kategorije, le da je bilo tokrat število korakov v vsaki kategoriji nekoliko nižje: v spodnji tretjini so bili preiskovanci, ki so dnevno opravili med 1540 in 3585 korakov, v srednji tretjini tisti, ki so opravili med 5386 in 8820 korakov ter v zgornji tretjini tisti, ki so opravili več kot 8821 korakov dnevno. Del Pozo Cruz in sod. so, enako kot Paluch in sod., izračunali tudi najvišjo intenzivnost korakanja, ob tem pa beležili še pogostost »naključnih« (angl. incidental) korakov (opredeljenih kot < 40 korakov na minuto, npr. pri hoji iz ene sobe v drugo) in pogostost »namernih« (ang. intentional) korakov (opredeljenih kot 40 ali več korakov na minuto, iz česar so sklepali, da so preiskovanci telesno aktivni). Preiskovance so spremljali do konca oktobra 2021 ter beležili obolevnost in umrljivost zaradi demence (iz katerega koli vzroka). Na podlagi meritev in zabeleženega števila obolelih oziroma umrlih so nato preverjali obstoj povezave med številom dnevno izvedenih korakov in tveganjem za obolevnost zaradi demence. Od preiskovancev in iz njihove (dostopne) zdravstvene dokumentacije so, podobno kot Paluch in sodelavci, pridobili tudi dodatne podatke o starosti, spolu, etnični pripadnosti, izobrazbi, družbenoekonomskem statusu, kajenju, vnosu alkohola, uživanju sadja in zelenjave, družinski anamnezi srčno-žilnih bolezni in raka, uporabi zdravil ter izmerjenih vrednostih krvnega holesterola, glikiranega hemoglobina, indeksa telesne mase in arterijskega krvnega tlaka, kar so vključili v statistično analizo.
Rezultati
V času opazovanja je v raziskavi Paluch in sodelavcev umrlo 72 preiskovancev oziroma 3,4 % kohorte. Polovica preiskovancev je dnevno opravila več kot 9000 korakov. V skupini z najnižjim številom dnevno opravljenih korakov je bilo statistično značilno več žensk in temnopoltih kot v drugih dveh skupinah, pripadniki te skupine pa so imeli tudi višji indeks telesne mase, večjo pogostnost arterijske hipertenzije in sladkorne bolezni ter so svoje zdravje ocenjevali slabše kot ostali preiskovanci. Izsledki analize kažejo na statistično značilno nižje tveganje za umrljivost pri skupinah z zmernim in visokim številom dnevnih korakov v primerjavi s skupino z nizkim številom dnevno opravljenih korakov, ne glede spol, etnično pripadnost ali ostale analizirane spremenljivke. Intenzivnost korakanja, tudi ob upoštevanju števila dnevnih korakov, z umrljivostjo ni bila statistično značilno povezana, tveganje za umrljivost pa se po več kot 10.000 korakih dnevno ni več zniževalo.
V raziskavi del Pozo Cruz in sodelavcev je v času opazovanja skupno število obolelih zaradi demence znašalo 866 (1,1 %), tveganje za pojav demence pa je bilo statistično značilno najmanjše pri 9826 skupno izvedenih korakih dnevno oziroma pri 3677 »naključnih« in 6351 »namernih« korakih dnevno. Število dnevno izvedenih korakov, ki je sovpadalo s polovičnim upadom tveganja za kasnejši razvoj demence, je znašalo 3826 korakov na dan, statistično značilno najbolj ugodna intenziteta korakov pa je znašala 112 korakov na minuto. Opažene povezave so se ohranile tudi ob upoštevanju dodatnih spremenljivk v analizi.
Zaključki
Paluch in sodelavci zaključujejo, da njihovi izsledki podpirajo predpostavko o koristi večjega števila dnevno opravljenih korakov, v prid manjši umrljivosti, in se tako skladajo z izsledki nekaterih drugih raziskav. Kot prednost svoje raziskave izpostavljajo raznolik vzorec, ki je zajel mlajše preiskovance od številnih drugih sorodnih raziskav, veliko število vključenih spremenljivk in relativno dolg čas spremljanja. Dodajajo, da zaradi opazovalne zasnove ne morejo sklepati o vzročnosti zaznane povezave in da (zlasti v skupini z najnižjim številom dnevnih korakov) obstaja možnost povratne vzročnosti (angl. reverse causality) oziroma vpliva lastnosti (npr. pridruženih bolezni) preiskovancev na število dnevno opravljenih korakov in s tem na rezultate analize.
Tudi del Pozo Cruz in sodelavci zaključujejo, da sta večje število korakov na dan in njihova višja intenzivnost koristna, saj sovpadata z nižjim tveganjem za razvoj demence. Kot prednosti svoje analize izpostavljajo številčnost vzorca in večjo zanesljivost podatkov o pojavnosti demence, zaradi preverbe s pomočjo različnih podatkovnih zbirk. Dodajajo, tako kot Paluch in sod., da so v sklepanju glede vzročnosti opažene povezave omejeni z zasnovo raziskave in možnostjo povratne vzročnosti, hkrati pa še opozarjajo, da zaradi relativno nizke starosti preiskovancev (in dokaj nizke pojavnosti demence) njihovi izsledki niso nujno posplošljivi na splošno populacijo starejših. Obe skupini raziskovalcev kljub navedenim omejitvam upata, da lahko njuni izsledki prispevajo k morebitni vključitvi priporočljivega dnevnega števila korakov v smernice za preprečevanje oz. zmanjševanje obolevnosti in umrljivosti s telesno dejavnostjo.
Povzela: Lana Blinc, dr. med.
Bibliografski podatki o objavi
- Paluch AE, Gabriel KP, Fulton JE, Lewis CE, Schreiner PJ, Sternfeld B et al. Steps per Day and All-Cause Mortality in Middle-aged Adults in the Coronary Artery Risk Development in Young Adults Study. JAMA Network Open. 2021;4(9): e2124516. DOI: 10.1001/jamanetworkopen.2021.24516
- del Pozo Cruz B, Ahmadi M, Naismith SL, Stamatakis E. Association of Daily Step Count and Intensity With Incident Dementia in 78 430 Adults Living in the UK. JAMA Neurology. 2022;79(10):1059-1063. DOI:10.1001/jamaneurol.2022.2672