Čeprav so raziskave, ki z uporabo (funkcionalne) magnetne resonance (fMR in MR) preučujejo zgradbo in delovanje možganov, doprinesle k številnim novim spoznanjem, njihovo (pre)pogosto in poglavitno pomanjkljivost predstavlja majhno število vključenih preiskovancev zaradi visoke cene uporabe magnetnoresonančnih tomografov. Njihovi izsledki so zato le redko ponovljivi, saj gre (zlasti pri majhnih raziskavah, ki povezujejo interindividualne razlike v strukturi in funkciji možganov s kompleksnimi psihološkimi pojavi – angl. brain-wide association studies, BWAS) pogosto le za naključno posledico vzorčenja, oziroma za nepravilno posploševanje značilnosti posameznikov na širšo populacijo. Avtorji povzetega prispevka so z uporabo treh obširnih, javno dostopnih podatkovnih zbirk, ki vsebujejo anonimizirane MR in fMR posnetke približno 50 000 preiskovancev, preverjali vpliv velikosti analiziranega vzorca na velikost zaznanih razlik in ponovljivost rezultatov.
Ugotovili so, da se sicer majhne, statistično nepomembne opažene razlike v BWAS zaradi nepravilne izvedbe statistične analize in majhnega vzorca napačno vrednotijo kot statistično značilne in so obenem pogosto neponovljive na primerljivo velikem, naključno izbranem vzorcu drugih preiskovancev. Opozarjajo, da bi korektna izvedba BWAS zahtevala več tisoč standardizirano obdelanih posnetkov (oziroma vključenih preiskovancev), dosledno upoštevanje motečih spremenljivk in ustrezno izvedbo statistične analize, če bi želeli iz razlik v možganih posameznikov utemeljeno sklepati na njihov vpliv na psihološke pojave. Med možnimi rešitvami izpostavljajo tehnološke napredke v smeri boljše učinkovitosti in večje cenovne dostopnosti naprav, sistematično, obvezno zbiranje kakovostnih podatkov v prosto dostopnih podatkovnih zbirkah, obvezno primerjavo in objavo zaznanih razlik znotraj posamezne kohorte ter med različnimi kohortami. Dodajajo še, da bi BWAS lahko dosegle večjo zanesljivost, če bi namesto enkratne primerjave različnih posameznikov primerjale iste posameznike skozi daljše časovno obdobje, in uporabile intervencijsko zasnovo namesto opazovalne. Tako bi zmanjšale pristranost, ki izhaja iz zmotnih domnev o povezavi značilnosti možganov s psihološkimi pojavi, in se namesto tega osredotočile na korektno pridobivanje podatkov, ki bi tvorno prispevali k napredku v razumevanju delovanja možganov v zdravju in bolezni.
Povzela: Lana Blinc, dr. med.
Bibliografski podatki o objavi
- Marek S, Tervo-Clemmens B, Calabro FJ, Montez DF, Kay BP, Hatoum AS et al. Reproducible brain-wide association studies require thousands of individuals. Nature. 2022;603:654-660. DOI: 10.1038/s41586-022-04492-9